Poročali smo že, da je predstavnica Civilne iniciative Bela krajina in svetnica v Občinskem svetu Občine Črnomelj, mag. Maja Kocjan, v kabinet črnomaljske županje poslala svetniško vprašanje o ilegalnih prebežnikih čez reko Kolpo na območju Bele krajine.
Iz občine poslali odgovor, pod katerim je podpisana Alenka Drenik, predstavnica za odnose z javnostmi pri PU Novo mesto.
Kocjanova je vprašala:
- Za koliko se je število ilegalnih prehodov čez mejo na območju Bele krajine povečalo v zadnjih dveh tednih?
- Ali so točni podatki iz italijanskih medijev, da se spet odpira t. i. balkanska migrantska pot?
- Ali morajo biti domačini pozorni oziroma bolj pazljivi pri varovanju svojega premičnega ali nepremičnega premoženja?
- Ali je morebiti ogrožena lastna varnost domačinov?
- Za kakšno strukturo prebežnikov gre?
- Kam so nameščeni ti ilegalni prebežniki v primeru, da zaprosijo za azil oz. kam tisti, ki za to ne zaprosijo?
- Ali namerava Občina Črnomelj obvestiti javnost o tej žgoči temi?
O tem smo več poročali tukaj: ni-vec-sale-prebeznikov-vsak-dan-vec/
Iz občine pa so danes poslali odgovor Alenke Drenik, ki je zapisala:
“Na včerajšnji izjavi za javnost, ki smo jo pripravili na Mejnem prehodu za obmejni promet Žuniči smo medijem in širši javnosti predstavili naše aktivnosti in ugotovitve ob povečanem številu nezakonitih prehodov na območju Bele krajine. Izjavo je dal Anton Štubljar, vodja Oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Novo mesto.
Že od jeseni lanskega leta policisti Policijske uprave Novo mesto na območju občin Metlika in Črnomelj obravnavajo porast nezakonitih prehodov državne meje. Tujci iz smeri Hrvaške prečkajo reko Kolpo na način, da jo prebredejo ali celo preplavajo in ob nizkih temperaturah pogosto ogrožajo svoja življenja. Hrvaški policisti obravnavajo tragičen primer, ko naj bi se ena oseba utopila v Kolpi. V nekaj primerih so na hrvaški strani tujci odtujili čolne in se prepeljali preko Kolpe.
Večina tujcev ima mokra oblačila, so premraženi in celo podhlajeni. Vsem pomoči potrebnim nudimo zdravstveno in humanitarno oskrbo. Ob sprejetju nekaterih naših ukrepov in aktivnosti, ki so oteževali prehode meje na območju Metlike, se je smer nedovoljenih migracij premaknila na območje občine Črnomelj.
Vseh 120 tujcev je zaprosilo za mednarodno zaščito. Tudi na tem območju so prevladovali
državljani Alžirije in Maroka, nekaj manj je bilo državljanov Afganistana in Pakistana. Tujci, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, so bili nastanjeni v azilnem domu.”
Celoten članek si lahko preberete TUKAJ