Britanska policija preiskuje primer mladoletnice, ki naj bi bila žrtev virtualnega skupinskega posilstva. Vprašanje, ali je virtualno posilstvo zares posilstvo, ostaja odprto že najmanj od leta 1993.
Mnogi vidijo metaverzum kot kraj premnogih možnosti, kot novo obliko povezovanja in srečevanja ljudi. Metaverzum naj bi spremenil način dostopanja do svetovnega spleta. Namesto da bi se posameznik povezal z internetom, naj bi ta obstajal okrog njega. Gre za navidezno oziroma razširjeno resničnost, utelešeno izkušnjo prostorskega interneta, ki v sebi skriva tudi temačne plati in pasti. Nazadnje naj bi se za mladoletnico v Veliki Britaniji takšna izkušnja končala precej tragično, ker je bila domnevno žrtev virtualnega skupinskega posilstva. Britanska policija preiskuje spolni napad na deklico, za katero je znano, da je mlajša od 16 let. Šlo naj bi za prvo tovrstno policijsko preiskavo v Združenem kraljestvu, poroča Guardian.
Deklica naj bi nosila očala za navidezno resničnost in v metaverzumu igrala poglobljeno igro, ko je njenega avatarja nenadoma napadlo več drugih. Številni se sprašujejo, ali je to sploh bilo posilstvo. Za zdaj še ni znano, katero igro je igrala, toda očitno obstaja spletna igra, kjer je bil cilj odraslih igralcev posilstvo otrok. Vprašanje, ali je virtualno posilstvo “res posilstvo”, sega najmanj v leto 1993, ko je Village Voice objavil članek Juliana Dibbella o posilstvu v kibernetskem prostoru. Dibbellov prispevek je poročal o tem, kako so ljudje za avatarji, ki so bili spolno napadeni v virtualni skupnosti, čutili podobna čustva kot žrtve fizičnega posilstva. Policija je prepričana, da ima tudi virtualno posilstvo vpliv na čustva in psiho žrtve, ki je bolj dolgotrajen kot katerekoli telesne poškodbe.
Obenem je zaradi narave metaverzuma in posledično poglobljene izkušnje otrokom še težje razlikovati med tem, kaj je resnično in kaj ne. Za takšne primere bi poleg policije in sodišč morala nositi odgovornost podjetja, lastniki teh iger. Znano je namreč, da so otroci in najstniki v metaverzumu slabo zaščiteni. Prav zato bi bilo treba temeljiteje razmisliti o varnosti ranljivih skupin (tudi odraslih) v metaverzumu, sicer bodo zlorabe še pogostejše. Policija navaja, da je že zdaj v metaverzumu veliko spolnih zlorab, saj tam ni jasnih pravil, zlorab pa ni mogoče preprosto sankcionirati. Obstaja sicer samodejna zaščita, ki ljudi, ki jih ne poznate, drži nekaj metrov stran od vas, vendar to očitno ne zadostuje. Verjetno bo zadnji primer posilstva postavil na preizkušnjo nov zakon o spletni varnosti v Veliki Britaniji.
Domen Mezeg