Vladi se je med promocijo zelenega prehoda zataknilo še pri eni spletni objavi. Tokrat trdi, da se bo z zelenim prehodom zmanjšala posledica podnebnih sprememb in povečali energetska neodvisnost ter odpornost.
Na objavo se je odzvalo več spletnih uporabnikov, med njimi dr. Žiga Turk, nekdanji minister za znanost in izobraževanje, ki je zapisal: “Ne, zeleni prehod čisto nič ne zmanjšuje **posledic** podnebnih sprememb. Celo obratno je: zaradi dražje energije bo dražje prilagajanje s klimami, namakanjem, zasneževanjem, protipoplavnimi ukrepi …”
Vladna PR-akcija prihaja v času, ko je prenovljeni energetski zakon na mizah poslank in poslancev. Opozicija ostro nasprotuje določilom, ki prepovedujejo vgradnjo plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah in tudi omejitvam pri podeljevanju koncesij za distributerje plina. V NSi so jasni: če se določila ne bodo spremenila, bodo napovedali zbiranje podpisov za razpis referenduma.
Predsednik vlade je naknadno povedal, da bodo iz zakona umaknjena določila o prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso v novogradnjah.
Dvomljiva energetska neodvisnost
Vlada bi lahko tudi razmislila o umiku trditve, da se bosta z zelenim prehodom povečali energetska neodvisnost in odpornost. Vsesplošna elektrifikacija in solarizacija Slovenije bi morda v določeni meri zmanjšali zanašanje Slovenije na fosilna goriva in države njihovega izvora. Glede na podatke Statističnega urada Slovenije se več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji pri ogrevanju zanaša na lesno biomaso. Lesa ima Slovenija v izobilju in zato ni faktor energetske odvisnosti od drugih držav. S plinom in kurilnim oljem, ki sta faktor energetske neodvisnosti, se neposredno ogreva zgolj 27,35 odstotka gospodinjstev, ogrevanje s premogom je statistično nezaznavno.
Pri razmisleku o energetski neodvisnosti je treba upoštevati še naslednje – če bi se povečal delež, pridobljen iz sončne energije, ki je leta 2020 znašal zgolj 0,04 odstotka celotnega energijskega miksa, bi se sicer lahko zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, a hkrati povečala odvisnost od držav, ki proizvajajo solarne panele, in držav, ki zanje pridobivajo kritične surovine. O tem v svojem blogu piše tudi visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve Josep Borrell. V času naraščajočih geopolitičnih napetosti se ni smiselno pretirano zanašati na Kitajsko, ki dominira na trgu s solarnimi paneli. Tako lahko edino sklepamo, da Slovenija s solarizacijo ne bo zmanjšala energetske odvisnosti, temveč zgolj zamenjala eno vrsto odvisnosti z drugo.
Ž. K.