Skoraj takoj po tem, ko je odgovorni urednik drugega programa TVS Rajko Gerič kazensko ovadil premierja Roberta Goloba, ker je ta v Odmevih napovedal nadaljevanje političnih čistk urednikov in novinarjev na RTVS in zabrusil voditeljici Tanji Starič, da dobro ve, da je tudi njena skupna zaveza čiščenje janšizma, je sodnica v Celju Leonida Jager predsedniku SDS Janezu Janši prisodila osem tisoč evrov kazni.
Janšo je kaznovala, ker je javno opozoril na nesprejemljivost takšnega »čiščenja«, ko je o nekdanjemu direktorju STA Bojanu Veselinoviču pred dvema letoma na Twiterju zapisal: »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @ STA_novice in za to mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.«
Veselinovič je, ko so ga z leve nastavili za direktorja državne tiskovne agencije STA, odstavil odgovornega urednika Boruta Meška in ga pozneje krivdno odpustil kot novinarja. Vrgel na cesto. Kot novinarja ga je s tem onemogočil. Meško je kmalu za tem zaradi rakastega obolenja tudi čisto zares umrl in se na sodišču ni mogel ubraniti pred to čistko.
Uničenje novinarja je lahko posledica
Veselinovič trdi, da za bolezen Meška, ko ga je odpustil, ni vedel. Očitek, da je sodeloval pri umoru Meška, bi bil preoster. Da je sodeloval pri eliminaciji Meška kot novinarja, pa točen. Meška je Veselinovič res poskušal profesionalno uničiti. To je pač realna posledica, če te direktor po menjavi oblasti odstavi kot urednika in vrže na cesto še kot novinarja. Ker so lovke politike in države pri nas dolge, politično odstavljenega urednika in odpuščenega novinarja nihče v večjih medijih ne bo vzel v službo. Maščevalo bi se jim. Nenadoma morda ne bi bilo več oglasov iz podjetij, kjer vlada nastavlja direktorje. In tudi ne iz tistih, ki so povezana in odvisna od države. In takšnih je veliko. Na razpisih, s katerimi država pomaga medijem, pa bi tudi lahko naletel na težave, ker v strokovnih komisijah odločajo politično preverjeni kadri. Pri najnovejši ministrici za kulturo Asti Vrečko (Levica) je član takšne komisije, uganili ste, Bojan Veselinovič. Da politika ne poskuša vplivati na medije, so pravljice za otroke.
Ko je Veselinovič zabrisal Meška na cesto, je bilo to tudi politično sporočilo oblasti vsem, ki si drznejo biti kritični, da se lahko znajdejo v velikih težavah. Obračunavale so s kritičnimi novinarji oblasti pri nas že v preteklosti, v prejšnjem režimu še veliko bolj brutalno. Janša je bil zaprt, ko je socializem že razpadal, ker so si upali povedati preveč v medijih in so se ga poskušali znebiti kot igralca v politiki. To je spodletelo. Veselinovičev vzorec je tudi Robert Golob uporabil po volitvah za svoje čistke v medijih. Na hitro je predčasno zamenjal nadzornike in direktorje Slovenskega državnega holdingu (SDH) in Telekoma, da me je predčasno odstavil kot odgovornega urednika Siol.net. To je drugi najbolj brani spletni portal v državi, v katerem smo objavili precej kritičnih zgodb na račun Goloba, ki so bile točne in profesionalno dobro narejene. Denimo o astronomskih nagradah, ki jih je Golob kot direktor prejemal v državnem podjetju Gen-I mimo zakona Mateja Lahovnika, ki je bil sprejet v času vlade Boruta Pahorja, da bi preprečil točno takšne zlorabe direktorjev državnih podjetij. Razlog za srd je bil, ker je bilo vse res in profesionalno pošteno narejeno in je prepričalo pomemben del javnosti. Cilj s hitrimi predčasnimi menjavami je bil ob utišanju kritike še dodatna propagandna podpora proti opoziciji. Dosegli so jo.
Košaku in Gubančevi je Veselinovič …
Tudi zaradi primera Meško sta imela novi šef uprave Telekoma Boštjan Košak in članica uprave Irma Gubanec lažje delo, da sta se me znebila. Natančno smo vsi vedeli, da nimam resnih možnosti proti Robertu Golobu in Vesni Vuković. Kot jih nekoč ni imel Meško. Veselinovič je to dokazal. Vržejo te na cesto. Položaj je za urednika in novinarja potem precej slab: si brez službe in pravic, na drugi strani pa je veliko državno podjetje, ki si lahko privošči najboljše odvetnike. Za to so plačani. Z državnim denarjem. Tega novinar, ki je na drugi strani sam, nima. Preden odloči sodišče, mine veliko časa. In kot novinar si v tem času uničen, ker si pošteno opravljal svoje delo. Ker sem vse to vedel, sem že ob prevzemu funkcije odgovornega urednika na Siol.net le zamrznil delo v Spletnem časopisu. Da sem se lahko vrnil in se sam zaposlil.
To niso šale, kot bi to lahko sklepali po sodbi Leonide Jager, ki je prisodila osem tisoč evrov kazni Janezu Janši, ker je opozoril, da politično nastavljeni direktorji ne smejo plačevati svojih funkcij s čistkami, z eliminacijami novinarjev torej, in da se političnih čistk novinarjev tudi ne sme nagrajevati.
Rajka Geriča so Golobovi veselinoviči še prej kot mene zbrisali kot direktorja TSmedie, ki izdaja Siol.net. A se je potem vrnil na TVS, od koder je tudi prišel na Telekomove medije kot eden najbolj izkušenih medijskih profesionalcev. V preteklosti je bil izstopajoč novinar in tudi odgovorni urednik TVS. Da je Golob tudi javno vztrajal pri čiščenju na RTVS, ko je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar v državnem zboru pričala, da je od nje zahteval odpuščanja policistov brez tehtnih razlogov, nam je precej naravnost orisalo, o kakšnih političnih podrejanjih je govor.
Zakaj čiščenje v medijih pripisujejo Janši?
Dodatna dimenzija je, da »čiščenje« v levih medijih že desetletja očitajo Janši, ker jih je strah. Ker vedo, da se to dogaja. Dejansko brutalno ravnajo in mečejo ljudi na cesto s svoje leve. Meško sploh ni edini primer. Prav zdaj lahko opazujemo »depolitizacijo« RTVS, ki jo je že dosegel Golob. Tam so po menjavah, ki so jih novi svetniki izpeljali celo mimo ustavno sporne spremembe zakona, na cesto vrgli nekdanjega direktorja televizije Uroša Urbanijo pa tudi nekdanjega generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmouga. Brez pravic.
Pred tem so pa delali kraval, ker je Whatmough zamenjal direktorico televizije Natalijo Gorščak, ki je na vrh prišla po najprej neuspešni čistki direktorice televizije Ljerke Bizilj in odgovorne urednice Jadranke Rebernik Igorja Kadunca. Kaduncu, ki je danes direktor državne STA, je čiščenje sčasoma uspelo. Biziljeva se je upokojila, Rebernikovo pa je odstavil. A je ni vrgel na cesto. Vendarle vsaj pameten mož. Ob zamenjavi Gorščakove, ki je Grah Whatmough tudi ni vrgel na cesto, kot so zdaj Urbanijo, so vladajoči poslanci poleti nameravali celo odstavljati člane prejšnjega programskega sveta, čeprav so jih pravniki v parlamentu opozorili, da bi bilo takšno ravnanje zunaj pameti in ustavnega reda. Ker poslanci niso sodniki in sodišče. Mnenje pravnikov je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič dolgo prikrivala javnosti.
Za projektom čistk na RTVS je bila Mojca Šetinc Pašek, ki jo je medtem doletela čistka v Svobodi in danes javno govori, kako je bila proti zlorabam z nujnimi postopki, ko za naglo sprejemanje zakonov v parlamentu ni nikakršnih razlogov. Te zlorabe, ki so oblika neracionalnega odločanja državnega zbora, so značilne za čas vlade Roberta Goloba. A Šetinc Paškova je tudi sama vodila tak projekt: hitro spremembo zakona o RTVS, da bi izvedli čistke med uredniki in novinarji. Po nujnem postopku brez tehtnega razloga.
Veselinovič je bil, ko je počistil Meška, le izvajalec. Kot so danes številni izvajalci Roberta Goloba in Vesne Vuković. Dokler je niso vrgli iz stranke, je bila to tudi Šetinc Paškova.
Sodba je povsem zgrešena
Šetinc Paškova in Veselinovič s čistkami v medijih, za katerimi stojite, nista imela velikih težav v novinarski skupnosti zaradi tega, ker je največja novinarska organizacija, društvo novinarjev, povsem podrejeno politikom z leve še iz časov Gregorja Repovža in svojih, ko izvajajo čistke, zaradi tega sploh ne kritizira. Obratno, veselili so se in na vso moč branili Veselinoviča, ko ga je Janša kritiziral, da je zagrešil umor novinarja Meška.
Sodba in kazen, ki jo je ta teden izrekla sodnica Leonida Jager, sta napačni. Čistke novinarjev politično nastavljenih direktorjev ne smejo biti nagrajene. Ne tiste z leve in ne tiste z desne. Kot tudi politične čistke sodnikov, če obrnemo zgodbo, ne smejo biti nagrajene. Za to, da jih ne bi »čistili«, imajo sodniki dosmrtni mandat. Uredniki in novinarji ga nimamo.
Janša je opozoril na resen problem. Politične čistke v medijih so umori. So umori novinarstva. V svobodni družbi takšno opozorilo ne sme biti kaznivo. Tudi z osem tisoč evri ne, kar je sicer manj, kot je bila bruto mesečna Veselinovičeva državna nagrada za tisto, kar je storil Mešku.
Peter Jančič, novinar in urednik, Spletni časopis