V četrtek bo Državna volilna komisija (DVK) odločala o skrajšanju roka za sprejetje poročila o izidu referendumskega glasovanja, razkriva STA. Kot kaže, želijo, da se zakoni zaradi političnega interesa čim prej uveljavijo. Zanimivo pa je, da celo ustavni pravnik dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani meni, da bi bilo treba spoštovati rok 47 dni.
Volivke in volivci so na nedavnem referendumu večinsko podprli novelo o RTVS, zakon o vladi in zakon o dolgotrajni oskrbi, zato po mnenju DVK-ja izračun zavrnitvenega kvoruma ni več relevanten za izid glasovanja. Slišati je mogoče, da bodo tako na DVK-ju razpravljali o predlogu sklepa, po katerem bi lahko sprejeli poročilo o izidu glasovanja, ne da bi se počakalo na izračunalo, kolikšen je zavrnitveni kvorum. Sodeč po predlogu bi bilo to mogoče tedaj, ko bi se osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in upoštevanih glasovih po pošti iz Slovenije in tujine ugotovilo, “da je več volivcev glasovalo za kot proti in da število umrlih državljanov z volilno pravico od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja ne bi moglo bistveno vplivati na izid referenduma”.
Doslej je bila praksa, da se od dneva glasovanja počaka 47 dni, da se v tem času zberejo podatki o številu tistih, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja. Omenjena praksa se uporablja tudi tedaj, ko se večina volivcev izreče za in ne proti njegovi uveljavitvi. “To že samo po sebi predstavlja absurd, saj v tem primeru ni izpolnjen prvi pogoj ugotavljanja veljavnosti referendumskega izida, in sicer ugotovitve, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali na referendumu, izrekla proti zakonu ali ne,” so v obrazložitvi izpostavili predlagatelji seje (člana komisije Miro Pernat in Mojca Dolenc ter namestnika članov komisije Iztok Majhenič in Ivana Grgić).
Sedaj mora DVK več tednov od glasovanja čakati na resorno ministrstvo, ki je pristojno za evidenco volilne pravice, da posreduje podatke, ugotovi izid referenduma in izračuna zavrnitveni kvorum. V tem konkretnem primeru bi DVK uradne rezultate prejela 24. januarja, pri čemer pa velja zavedanje, da zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je še veljaven, stopi v veljavo s prvim januarjem. Minister Luka Mesec je sicer že v nedeljo podal oceno, da ima “DVK zelo jasne zakonske možnosti, da ob rezultatu, ko kvorum ni dosežen, ne gre preštevati vseh živih državljanov z volilno pravico povsod po svetu”. Mesec meni, da bi bilo treba v tem primeru enostavno razglasiti rezultate v najhitrejšem možnem času.
Poznavalec v omenjeni zadevi vidi v želji, da začnejo zakoni čimprej veljati, očiten politični interes. V nadaljevanju je vir pojasnil, da je pri teh zavrnilnih referendumih pomembno tudi absolutno število volivcev. Na vseh drugih volitvah ni pomembno dejansko, koliko jih je na tisti dan, ko se je volilo, sploh imelo volilno pravico, koliko jih je tedaj živelo, ker se ugotavlja število glasov in razmerje me oddanimi glasovi. “Tukaj pa je treba ugotoviti število volivcev, ki so imeli glasovalno pravico po ustavi, da lahko ti 20-odstotni količnik izračunaš. To so ugotovili po zakonu o arhivih in že po družinskem referendumu, da je potrebno počakati tudi na podatke o mrtvih, ki so umrli v nedeljo na dan glasovanja v tujini. To pa traja malo dlje časa,” pojasnjuje.
Pojavlja se ustavno sporni problem
“Zdaj so predlagali, da se v primeru, če je več za kot proti, in v primeru, da število mrtvih volivcev ne bi bistveno vplivalo na izid referenduma, ignorira pravilo čakanja na število mrtvih. Pri referendumu sta namreč dva pogoja za zavrnitev zakona, oba morata biti izpolnjena: več proti kot za in da jih je proti vsaj 20 odstotkov. Če jih ni več proti kot za, potem zakon itak ni padel. Pogoja namreč nista izpolnjena,” pojasnjuje poznavalec in ob tem poudarja, da se tukaj pojavlja ustavno sporni problem, ali je možno pravila spreminjati med samimi postopki. Ker tukaj ne gre za katera koli pravila, npr. če nekomu podaljšaš rok, torej da nekomu omogočiš, da voli po pošti, s tem ne vplivaš na volilni postopek.“To se je vedno naredilo vnaprej. To, kar se sedaj ugotavlja, je rezultat na dan referenduma za nazaj, s tem se ne spreminjajo samo pravila sredi postopka, ampak se spreminjajo celo za nazaj. Ugotavljalo se bo rezultate na nedeljo. Vprašanje je tudi, če lahko DVK ugotavlja, če bi kdaj število volivcev bistveno vplivalo na rezultat. DVK ugotavlja samo rezultate, ne pa izide. Najbolj pa je sporno, da se spreminja za nazaj. Po domače povedano, da se prilagodi politični volji nekoga, kdaj se zakon sploh uveljavi, čeprav so pravila že vnaprej znana,” je bil jasen. Po njegovem mnenju, če bi bila situacija obratna, sploh ne bi razmišljali o skrajšanju rokov. Tudi pod predlog sklica za dnevni red za to sejo so se podpisali tisti, ki imajo večino, torej politično profilirani člani iz Levice, SD, Svobode.
Kaučič meni, da bi bilo pravilno počakati 47 dni
V luči tega je nedvomno smiselno spomniti na mnenje ustavnega pravnika dr. Igorja Kaučiča s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v Odmevih še pred znanim izidom referendumov spregovoril o tem, kakšne bi bile pasti, če bi bilo več ljudi za zakon o dolgotrajni oskrbi. Po njegovih besedah je težava v tem, da nekatere pravice, ki naj bi začele veljati s 1. 1januarjem, ne bodo mogle biti uveljavljene, rezultat referenduma namreč še ne bo ugotovljen. “Čakati do januarja zveni nekoliko nenavadno, ampak gre za odločitev DVK-ja izpred nekaj let, da se po končanem referendumu ugotovi tudi, koliko volivcev je v tem času umrlo. Za to potrebujejo organi nekoliko več časa, da ugotovijo. Tako bi prišli do izračuna 47 dni.” Pravi, da je bil sam tedaj drugačnega mnenja. Zakon, ki velja, bo po njegovih besedah veljal, dokler uradno ne bo ugotovljena uradno volja volivcev. Po drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da je nekoliko nenavadno, da se ne more uveljaviti volja.
“Imamo pravniški zaplet, kjer je potrebno pretehtati, kaj ima prednost”. Ob tem pa je opozoril na eno pravniško preverjeno modrost: “Ne spreminjaj pravil igre med tekmo. To bi se žal zgodilo. Lahko se zgodi tudi pritožba in se zaradi nje vse skupaj zavleče.” Kaučič je izrazil prepričanje, da bi bilo prav, da se spoštuje 47 dni. Sploh zato, ker imamo druge načine. “Menim, da ni zadeva tako dramatična. Pri samem izvrševanju zakona je lahko nekaj zamika. Praktično s 1. januarjem je nemogoče to realizirati, ministrstva in upravne enote namreč potrebujejo nekaj časa za izvajanje. V tem času pa bo problem sam po sebi izginil,” je še dodal.
Sara Kovač