Politikantsko in nepietetno nabijanje RTV Slovenija v režiji novinark Eugenije Carl in Vanje Kovač; vlado hoteli prikazati kot morilko starostnikov, a ne ločijo med različnimi stopnjami zdravljenja!

Datum:

Radiotelevizija Slovenija je pod avtorstvom Vanje Kovač in Eugenije Carl skonstruirala afero o vložnih listih v domovih za starejše po Sloveniji, katerim naj bi se odreklo zdravljenje v bolnišnicah zaradi covida-19, pri čemer se očita vladi, da sestavlja t.i. sezname smrti. “Ne gre pa tu za nikakršno sestavljanje smrtonosnih seznamov. Tako politikantsko nabijanje je zavržno in primitivno ter žaljivo za medicinsko osebje v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše, kakor tudi nepietetno do starostnikov/bolnikov, ki so predmet tako pritlehnega nabiranja političnih točk,” pove zdravnik Blaž Mrevlje. “Glede na vložni list, ki je bil prikazan na televiziji, pa se pod njega podpišem tudi jaz,” se je odzval minister za zdravje Tomaž Gantar.

RTV Slovenija je skonstruirala novo afero. Po neuspešnih poskusih z nujno medicinsko opremo iščejo domnevne afere in nezakonitosti, da bi lahko škodovali vladi. V prispevku novinark RTV Slovenija Vanje Kovač in Eugenije Carl so predstavili dokumente o vložnih papirjih, na katerih je predstavljeno, da so v domovih za starejše nekaterim starostnikom v primeru okužbe s covid-19 odrekli zdravljenje v bolnišnicah. Pogovarjali smo se z zdravnikom z bogatimi izkušnjami iz tujine, kardiologom Blažem Mrevljetom, ki nam je razložil, da je slovenski nacionalni medij naredil zopet zgodbo iz nič. Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da na ministrstvu za zdravje niso sestavljali nobenih seznamov smrti. “Krivično pa je, imam tak občutek, da nekdo dela v politične namene,” se je na nove neutemeljene obtožbe odzval sedanji zdravstveni minister. “Leve vlade, ki so v zadnjem desetletju vodile Slovenijo, očitno naših starostnikov niso postavljale med svoje prioritete,” je v svoji izjavi povedala evropska poslanka iz vrst SDS-a Romana Tomc.

Politična diskreditacija in izkoriščanje svojcev pokojnih
Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so bili vsi postopki korektni. Resorni minister Gantar pove, da je bil primer vložnega lista javno objavljen in ga nihče ni skrival. Navodila ministrstva so bila jasna in niso nikogar pooblaščali, da bi delal kakršne koli sezname smrti. Izpostavil je primer paliativne oskrbe, ki se mu zdi v Sloveniji zelo ustrezna. Poleg politične diskreditacije, ki jo v tem primeru deležen, je Gantarju še najbolj žal za svojce, ki se jih izkorišča v obračunu z vlado. “Najbolj mi je žal svojcev, ki imajo zaradi vsega določene dvome v vse postopke. Seznamov absolutno ni,” je povedal Gantar.

Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da se je pripravljen pod dokument, ki ga je odkrila RTV Slovenija, podpisati tudi sam. (Foto: STA)

Evropska poslanka Romana Tomc  je kritična do levih opozicijskih strank in RTV Slovenije
Podobno kritična do ustvarjanja umetnih afer je evropska poslanka Romana Tomc, ki je v preteklosti opravljala vlogo državne sekretarke na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med drugim se je ukvarjala s pripravo pokojninske reforme. Tomčeva obžaluje, da je umetna afera v režiji RTV Slovenija zopet povod za novo diskreditacijo trenutne vlade, ki je oblast prevzela v času najhujše zdravstvene krize. “Žalostno je, da so nacionalni mediji pripravljeni izkoristiti celo umrle, da uspešno vlado neuspešno diskreditirajo,” nam zaupa.

V Sloveniji težave z dolgotrajno oskrbo trajajo več kot desetletje. V zadnjem desetletju so resorno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obvladovali Socialni demokrati, ki pa so s svojimi kadri uzurpirali ustanove, a niso naredili ničesar v smeri priprave zakona o dolgotrajni oskrbi.

V našem razgovoru je Romana Tomc opozorila, da imamo po podatkih NIJZ preko 18 tisoč starostnikov v domovih za ostarele. Kot mnogo domov za starejše po Evropi se tudi Slovenija ni izognila žariščem epidemije v domovih za starejše. A po besedah Tomčeve se je v DSO okužilo manj kot dva odstotka ljudi in še to največ ob samem začetku epidemije. To je odličen rezultat. Obtoževanje, da za starostnike ni bilo dovolj poskrbljeno, pa je izjemno nepravično do vseh zaposlenih zdravstvenih in drugih delavcev v sistemu oskrbe starejših. V času epidemije so se, izpostavljeni okužbi, trudili, da bi starostnikom čim bolj olajšali izolacijo. Namesto velike zahvale pa so s strani medijev deležni kritik,” izpostavlja dolgoletna poznavalka težav starostnikov Romana Tomc.
Evropska poslanka Romana Tomc

Tomčeva sprašuje slovenske dominantne medije, kdo je kriv, “da je sistem oskrbe v Sloveniji tako zelo podhranjen.” Odgovornost za težave se skriva v dolgoletni vladavini levih vlad, ki pa niso naredile nič na gradnji novih domov za ostarele kot tudi ničesar na sistemu za urejanje dolgotrajne oskrbe. “Leve vlade, ki so v zadnjem desetletju vodile Slovenijo, očitno naših starostnikov niso postavljale med svoje prioritete. Slovenija je edina med državami Evropske unije, ki tega področja nima urejenega. Verjamem, da bo aktualna vlada tista, ki bo zavezo Bruslju tudi uspešno izpolnila.”

Največ paliativnih bolnikov se nahaja v domovih za starejše, vsi ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja
Na manipulativno poročanje RTV Slovenije se je odzval kardiolog dr. Blaž Mrevlje, ki je med prvimi opozarjal na vse posledice in nevarnosti ob epidemiji covid-19 v Sloveniji. Zdravstveni strokovnjak poudarja, da v primeru okužbe tako predhodno mladi in stari zdravi oz. ljudje z drugimi, kroničnimi, že obstoječimi boleznimi, ob okužbi s SARS-CoV-2 ne potrebujejo nujno bolnišničnega zdravljenja.

Ljubljana, Infekcijska klinika. Oskrba bolnikov na Infekcijski kliniki v času epidemije covid-19. (Foto: UKC Ljubljana)

Vsi stabilni in s klasičnimi znaki respiratorne okužbe se lahko, tako kot v primeru druge respiratorne okužbe, zdravijo doma. Mrevlje zagotavlja, da v primeru poslabšanja, tu gre predvsem za poslabšanje dihanja, potrebo po dodanem kisiku ali celo mehanski ventilaciji, pa tako mlade, kot stare, predhodno zdrave ali s prej obstoječimi kroničnimi boleznimi odpeljemo na zdravljenje v bolnišnico.

Razen tiste, ki so neozdravljivo bolni, t. im. paliativne bolnike. V bolnišnici dobijo na navadnem oddelku dodani kisik po maski. “V primeru hujših zapletov pljučnice pa bolnika uspavamo, intubiramo in priklopimo na ventilator ter izvajamo po potrebi druge ukrepe intenzivne medicine, nam zaupa Mrevlje. Največ tako imenovanih paliativnih bolnikov se nahaja v domovih za starejše.

Afero sta lansirali novinarki RTV Slovenija Vanja Kovač in Eugenija Carl. (Foto: Posnetek zaslona/RTV Slovenija)

RTV Slovenija ne loči med zdravljenjem, intezivnim zdravljenjem in paliativno oskrbo
Afero sta sproducirali novinarki RTV Slovenija Eugenija Carl in Vanja Kovač. Žal sta obe novinarki pozabili ali pa namerno zamolčali bistvene podatke o razkritih dokumentih, s katerimi so na noge dvignili celotno slovensko javnost. Odlični poznavalec slovenskega zdravstva dr. Blaž Mrevlje zatrjuje, da so pozabili navesti razliko med zdravljenjem, intenzivnim zdravljenjem in paliativno oskrbo. “Vidim, da se v javnosti meša oz. celo namenoma napačno interpretira za politikantsko nabiranje točk. Zdravimo vse brez predhodnih bolezni in vse kronične bolnike z akutnimi poslabšanji stanj, z vsemi sredstvi, dokler je to smiselno,” odgovarja Mrevlje.

V nadaljevanju pogovora nam razloži, da je v večini primerov zdravljenje uspešno in se bolezen ali stanje izboljša oz. v celoti popravi. Včasih pa se poslabša. Takrat se bolnike premesti v intenzivne enote, kjer jim življenjske funkcije izboljšujejo ali nadomeščajo s postopki intenzivnega zdravljenja. “To izvajamo pri bolnikih in boleznih, za katere lečeči zdravnik ali konzilij oceni, da je intenzivno zdravljenje smiselno in dokler ocenjuje, da je smiselno. V večini primerov je tudi uspešno, ne pa vedno,” pove dr. Mrevlje.

V določenih primerih, in takih ljudi je največ prav v domovih za ostarele, pa zdravljenje ni smiselno, še posebej ne intenzivni postopki. V teh primerih tudi ni smiselno premeščanje v bolnišnico in odsotnost premestitve ne pomeni, da se je nekdo odločil, da starostnika/bolnika ne zdravimo. Te odločitve je seveda treba dokumentirati. In tako dokumentiranje ne pomeni sestavljanje smrtonosnih seznamov, kot nekateri, tudi sami popolni analfabeti, to v politikantske namene zadnje dni izkoriščajo. Še posebej zavržno je, da na tako delikatni temi, meni dr. Mrevlje.
Dom za starejše v Metliki je postal eno izmed žarišč epidemije koronavirusa v Sloveniji. (Foto: Arhiv Nova24TV).
Na eni izmed novinarskih konferenc vlade je zdravnik dr. Marko Noč povedal, da je bila zasedenost intezivnih enot v Sloveniji 35-odstotna. To izjavo so izkoristili dominantni mediji v rokah tranzicijske levice ter začeli novo medijsko in politično vojno proti vladi. Ne pozabimo, da je Violeta Tomić v Državnem zboru očitala vladni ekipi Janeza Janše, da je izvedla genocid nad starostniki v domovih za starejše. Poslanki Levice priporočamo, da si v strokovni literaturi pogleda, kako morajo zdravstveni delavci ravnati s tistimi, ki jim ne pomaga nobeno dodatno zdravljenje. Vendar so popolnoma vsi, od opozicije, “neodvisnega” medijskega kartela pozabili, ali je takšno zdravljenje sploh koristno.
Pomembno vprašanje v situacijah, kot je ta s koronavirusom, je, kateremu pacientu se sploh nudi pomoč. Dr. Mrevlje poudarja, da bi bilo v primeru zdravljenja starostnika, ki ima dolgo let kronične bolezni in se še okuži z virusom COVID-19 ne zdi pametno, da bi pacienta premeščali v bolnišnico. V tem primeru se izvaja zdravljenje z doktrino paliativne medicine. V večini primerov gre za starejše bolnike z veliko pridruženimi kroničnimi boleznimi. Kot primer navede bolnike s hudimi možganskimi okvarami po obsežnih kapeh ali krvavitvah in hude poškodovance po prometnih nesrečah.
“Če predstavim zelo pogost primer starostnika, ki ga iz DSO ne bi premeščal v bolnišnico v primeru poslabšanja stanja in verjamem, da bodo ljudje primer razumeli: 95-letni starostnik, popolnoma dementen, s katerim ni smiselnega kontakta s svojci ali osebjem že več let, ki leži popolnoma odvisen v osnovnih življenjskih potrebščinah in hranjenju od tuje pomoči, v DSO že 5 let, s preležaninami in v kontrakturah. Nenadoma osebje izmeri povišano telesno temperaturo, test pa je pozitiven na SARS-CoV-2. Da, potrebna je izolacija, da se okužba ne prenese na druge. Da, nadaljujemo s postopki paliativne medicine. In, ne, takega bolnika se v primeru poslabšanja stanja ne premešča v bolnišnico, kaj šele na intenzivno zdravljenje. Vsi postopki bi bili zanj glede na osnovno stanje nesorazmerna obremenitev brez smiselnega izhoda. Zato tega ne delamo,” nam na primeru razloži dr. Mrevlje.
Mrevlje je kritičen do predstavnikov slovenske opozicije, da gre za politikantsko, zavrženo in primitivno nabijanje političnih točk
Slovenski dominantni mediji niso pozabili objavljati čutečih žalostnih zgodb o domovih starostnikov. Zato je toliko bolj podlo, da se njihove smrti izkorišča za boj proti odgovornim posameznikom z Ministrstva za zdravje in vladi. Dr. Mrevlje nam razloži, da je v bolnišnicah odgovoren za stanje pacienta  lečeči zdravnik, medtem ko v DSO odločajo veččlanske komisije.
V obeh primerih je potrebno odločitev dokumentirati. Dr. Mrevlje zagotavlja, da so takšni postopki pomembni iz pravnega in praktičnega razloga: “V primeru nenadnega poslabšanja stanja dežurni zdravnik, ki starostnika/bolnika ne pozna, ne začne z nepotrebnimi in v takih primerih za starostnika/bolnika tudi nehumanimi postopki oživljanja, premeščanja v bolnišnico ali intenzivnega zdravljenja.”
V tem primeru se je pokazalo dolgoletno zapostavljanje področja dolgotrajne oskrbe s strani levih vlad. Glede vložnih listov dr. Mrevlje pove, da se jih morda prej v DSO-jih ni rutinsko izpolnjevalo in “se je ta problem, kot še mnogo drugih, v času epidemije demaskiral.” Dr. Mrevlje opozarja, da se morda zaradi ihte hitenja v vseh primerih ni vzpostavila prava komunikacija med osebjem in svojci. Zato bi bilo veliko bolje, da se to področje v prihodnosti tudi izboljša.
Dr. Mrevlje se čudi, da so v opoziciji in medijih zaradi t.i. smrtonosnih seznamov pričeli hujskati proti vladi. Zanj gre za popolnoma politikantsko, zavrženo, primitivno ter žaljivo nabijanje o medicinskem osebju v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše, ki so predmet tako pritlehnega nabiranja političnih točk.
Luka Perš

Sorodno

Zadnji prispevki

Svoboda političnih čistk v medijih

Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj,...

Romana Tomc ob dnevu svobode medijev: “Za leve piškotki, za desne kazni”

Evropska poslanka Romana Tomc je ob dnevu svobode medijev...

Vučić namočil Čeferina pri posredovanju za finale Lige Evropa

Če si v dobrih odnosih s predsednikom Evropske nogometne...

Manca Košir v poslovilnem pismu: Za več paliativne in negovalne oskrbe za umirajoče

V Slovenskem društvu Hospic, v katerem je Manca Košir kot prostovoljka več...