Ponovna uvedba obveznih papirnatih računov je navidezen boj proti sivi ekonomiji

Datum:

Potem ko je vlada Janeza Janše lani ukinila obvezno izročanje in prevzemanje izdanega računa za dobavo blaga oziroma opravljeno storitev, se je aktualna vlada, ki sicer zelo rada nasprotuje skoraj vsemu, kar je dobrega storila prejšnja vlada, odločila, da poda predlog za ponovno uvedbo računov v papirni obliki. S tem pa se uvaja tudi globa v primeru neizročitve računa oziroma če kupec blaga oziroma prejemnik storitev nima pri sebi računa po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. Kot pravijo vladajoči, naj bi šlo tukaj za boj proti sivi ekonomiji. Glede na to, da smo imeli v 2022 rekordne davčne prilive, je jasno kot beli dan, da gre za čisto zavajanje. 

Odbor DZ za finance je v torek z osmimi glasovi za in štirimi proti potrdil vladni predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, katerega cilj naj bi bil omejitev obsega sive ekonomije. Novela določa obveznost izdaje papirnatih računov kupcem, ki je veljala v obdobju od 2. januarja 2016 do 22. januarja lani, ko je bilo z novelo zakona o DDV določeno, da se račune v fizični obliki izdaja, če to kupec tudi zahteva.

Foto: STA

Vladna novela določa, da se torej določi globa v primeru, ko se kupcu ne izroči papirnatega računa. Ponovno pa se kupcu blaga oziroma prejemniku storitev naloži, da prevzame in zadrži izdani račun neposredno po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca, slednjega pa ta v primeru zahteve pooblaščene osebe predloži za namene nadzora. Globa za kupca, ki tega ne bo upošteval, znaša 40 evrov. “Končni cilj vladnega predloga je omejiti obseg sive ekonomije, zagotoviti pravično razporeditev davčnih bremen med davčne zavezance in stabilne davčne prihodke proračuna ter vzpostaviti pogoje za lojalno konkurenco na trgu”, po poročanju STA pravijo na vladni strani, kot da ne bi imeli lani, ko izdajanje računov ni bilo obvezno, rekordnih davčnih prilivov.

Ključna je davčna politika v državi
Predlogu vladne novele nasprotujejo v Državnem svetu RS. Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je po navedbah Danijela Kastelica ocenila, da bi morala biti kupcu v celoti prepuščena odločitev glede prevzema računa. Še posebej kritični so v največji opozicijski stranki SDS. “Vlada Janeza Janše je ukinila obvezni prevzem računa in globo. Vlada pa ponovno uvaja obvezno izdajanje računov v papirni obliki in globo, kar utemeljuje z bojem proti sivi ekonomiji. To ne drži, saj smo imeli v 2022 rekordne davčne prilive,” navajajo in opozarjajo, da se bo na koncu dogajalo, da bo naložena globa nekomu, ki je pozabil vzeti račun in se že tako stežka prebija iz meseca v mesec. 

Foto: SDS

Poslanec Rado Gladek je izpostavil, da izdajanje računov dandanes ne predstavlja več problema. Kot pravi, težavo predstavljajo tisti subjekti, ki za prodajo sploh niso registrirani. Moti ga, da se na kupca prenaša odgovornost, da torej postane nekakšen inšpektor, organ, ki se bori proti sivi ekonomiji. Ker sedanja vlada zaostruje davčni primež, je logična posledica, da prihaja do porasta sive ekonomije. Te se ne bo preprečilo s ponovnim uvajanjem obveznega papirnatega računa in globo. Ključna je davčna politika v državi,”  poudarja Gladek. 

Foto: Twitter SDS

Milijone zmečemo skozi okna, potem pa začnemo varčevati in iskati, kje bomo pobrali tistim najmanjšim ljudem
Ravno tako poslanec stranke SDS Jožef Lenart je opozoril, da se Slovenija z ostrimi ukrepi vrača med države Balkana. Ne Avstrija, ne Madžarska namreč ne poznata sankcij za kupca. Ob tem je napovedal, da bo zategovanje davčnega primeža na koncu rezultiralo še v večjem skrivanju prometa med podjetniki. Še posebej kritičen je bil poslanski kolega Franc Breznik, ki je poteze vlade označil za davčni fašizem. “Varčujemo pri šibicah. Hlode pa mečemo skozi okna. Pol milijarde za sanacijo ene energetske družbe, pol milijarde za sanacijo druge, mečemo milijone in milijone še v zaposlovanje ljudi, ki jih noben na svetu ne potrebuje, a potem bi kaznovali ljudi, ki se dnevno borijo za evro, dva, tri,” je bil kritičen.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Po besedah Breznika smo tako nekonkurenčni, da večina štajerskih podjetnikov, ki delajo v tujini, ustanovijo majhna podjetja v Avstriji samo zaradi tega, da tam plačujejo vse, lahko bi rekel, pokojninsko in socialno zavarovanje itn., ker bo zato njihova penzija po desetih, petnajstih letih skoraj dvakrat večja glede na stanje v Sloveniji v istem plačevanju. “Tako smo postali nekonkurenčni. In na koncu pridemo do poslovnega okolja, katerega delate še bolj nekonkurenčnega in v tem primeru govorite, da želite zavarovati potrošnika, v istem zakonu pa se pogovarjamo ponovno o kaznovanju potrošnika. Torej ali bo pokazal svoj tako zvani termo račun, zmazek od zmazka, ker gre za ceneni način printanja”, je med drugim pojasnil. Po šestih, osmih mesecih omenjeni račun postane skoraj neviden in neuporaben pri kakršni koli garanciji ali  jamstvu čez kakšno leto. “To je lahko ena rdeča nit levih vlad v Sloveniji in to bo vedno. Milijone zmečemo skozi okna, potem pa začnemo varčevati in iskati, kje bomo pobrali tistim najmanjšim ljudem, ki se dnevno borijo za evro, dva, tri, štiri, da preživijo na trgu,” je bil kritičen.

Problem predstavljajo tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti, in delajo naokoli
Poslanka Suzana Lep Šimenko je na seji Odbora za finance opozorila, da se, kot kaže, ne loči med izdanimi in izročenimi računi. V začetku leta 2022, ko smo ukinili obvezno izročitev računov kupcu, namreč nihče ni ukinjal izdaje računov, računi se vseskozi morajo izdajati. “Tako da jaz res ne razumem, zdaj je bilo s strani poslanskega kolega pred mano to parkrat izpostavljeno in vse prednosti izdanih računov, saj je račune ves čas treba izdajati. Mi nismo ukinili izdaje računov, mi smo ukinili zgolj to, da se nekdo, ko gre v trgovino, odloči, ali bo rekel, dajte mi račun ali pa ne bo vzel računa, ker verjamemo, da kupec vsak zase ve, kdaj ga potrebuje,” je opozorila in dodala, da gre pri vladnem predlogu za nekakšno famo kaznovanja potrošnikov, če bo vzel račun, tistih, ki bi se jih dejansko moralo nasloviti, pa se jih s tem zakonom sploh ne bo. Problem predstavljajo namreč tisti, nimajo registrirane dejavnosti, pa delajo okoli, in od tistih se s tem ne bo dobilo nič.

Foto: posnetek zaslona RTVS

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Zala Klopčič: Ljudje, ki spreminjajo spol, ne bi smeli biti zaposleni v šolstvu

S spletno komentatorko Zalo Klopčič smo se pogovarjali o...

Matjaž Han je novi predsednik SD

Matjaž Han je novi predsednik Socialnih demokratov. V drugem...

Vili Kovačič želi odpraviti neustavnosti referendumskega zakona

Vili Kovačič je na Ustavno sodišče RS vložil pobudo...

Tretjina azilantov v Avstriji je povsem nepismenih

Kar dve tretjini migrantov, ki so jim lani v...