Na Twitterju že več dni poteka “razprava” o splavu med profesorjem politične filozofije na Filozofski fakulteti UL dr. Igorjem Pribcem in ostalimi uporabniki Twitterja. Pribac je skozi razpravo zavzel vedno bolj bizarna stališča, ki vodijo v razčlovečenje najbolj ogrožene skupine ljudi, ki bi jo bilo potrebno najbolj zaščititi, to je nerojene otroke. Profesor politične filozofije je namreč enačil splav še nerojenega otroka z izpuljeno dlako, kar je za domnevnega humanista sprevrženo.
“Presenečen sem bil, ko sta mi dve osebi neodvisno ena od druge pripovedovali o nevšečnostih in pritiskih v postopku prekinitve nosečnosti. Zdi se, da osebje izvaja paternalistični pritisk, ki naj odvrne od odločitve za splav,” je na Twitterju zapisal profesor politične filozofije Igor Pribac.
Ob svoj čivk je priložil tudi izpoved ženske, ki ji je bilo “zanimivo”, kako jo je ginekolog vprašal, zakaj se je za splav otroka odločila na božični večer.
Presenečen sem bil, ko sta mi dve osebi neodvisno ena od druge pripovedovali o nevšečnostih in pritiskih v postopku prekinitve nosečnosti. Zdi se, da osebje izvaja paternalistični pritisk, ki naj odvrne od odločitve za splav. https://t.co/P4QYdyCGUL
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 21, 2019
Pribac je vprašanje ginekologa razumel kot izvajanje “paternalističnega pritiska, ki naj odvrne od odločitve za splav.” Ginekolog je namreč ženski, svetoval naj otroka obdrži, bila je dovolj stara, že 25 let, kar se pacientki ni zdelo “velik”, njena biološka ura pa se izteka je izpostavil ginekolog. Otroka je splavila, ostaja pa ji spomin na zanimivo vprašanje zdravnika.
Če bi Hipokratovo prisego prebrali vi, bi vedeli, da zdravnika zavezuje k nepotizmu in seksizmu. In da je zato protiustavna. Na srečo SLO zdravnikov ne zavezuje, saj imajo svoj zdravniški kodeks. Najpomembnejši je 22. čl. pic.twitter.com/doXKQaxTL3
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 22, 2019
Začelo se je že pri sklicevanju na Hipokratovo prisego, za katero je Pribac zapisal, da zdravnika zavezuje k nepotizmu in seksizmu. To ne drži. Pribac bi glede na svoj položaj humanista to moral dobro vedeti. Niti v antični Hipokratovi prisegi, niti v sodobnejši verziji, ni nikakršnega nepotizma, kaj šele seksizma.
Ni malo zdravnikov v SLO, za katere bi bil civilizacijski dosežek, če bi o splavih odločali zgolj oni zgolj na podlagi medicinskih razlogov in bili pri tem zelo selektivni. Vse druge splavitve bi morale biti inkriminirane. Kako drugače kot umor bi se lahko glasila obtožnica? https://t.co/6Z5401nOLA
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 23, 2019
Če kaj, bi lahko antični različici, torej izvirni Hipokratovi prisegi očitali, da je to prisega zdravilcev, ki ne smejo operirati. Kakršnikoli kirurški posegi so v tistih časih bili v domeni brivcev. Nesporno dejstvo je, da je Ženevska deklaracija, ki jo je prvič leta 1948 sprejela Skupščina Svetovnega zdravniškega združenja bila mišljena kot revizija Hipokratove prisege. Od takrat se je deklaracija skozi leta spreminjala, na zadnje leta 2006.
Rejne živali niso le čuteča, temveč večinoma samozavedajoča bitja. Morali bi jim nameniti višjo stopnjo varstva, kakor jim ga. Uveljavitev izraza "čuteče bitje" je droben korak v to smer. https://t.co/pF0qt8jGAc
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 23, 2019
Kar lahko Pribca, sodeč na ostale njegove izjave, moti v izvirni Hipokratovi prisegi, je zaveza, da bo zapriseženi enako močno kot za svoje lastne starše skrbel za svojega mentorja, kar glede na to, da je bil poklic v tistih časih obrt, ne preseneča. O kakršnemkoli seksizmu ni ne duha na sluha, razen če je za Pribca seksizem, da v prisegi ni izrecno zapisano, da zdravnik niti moškim ne sme pomagati pri splavu.
Uzakonitev splava je menda civilizacijsko nazadovanje, splav sam pa velika drama. Za zdravnika.
To spoznanje je gotovo strlo srce vsem ženskam, ki so kdaj splavile. Poljska, sledimo ti. https://t.co/BuY3hGvyEs— Igor Pribac (@IgorPribac) November 24, 2019
Ko je Twitter uporabnik Blaz Mrevlje izpostavil, kako je danes razlog za velik del splavov, ki se opravijo, neodgovornost vpletenih, in ne reševanje življenja, je Pribac to sarkastično označil za “civilizacijsko nazadovanje” in se norčeval, kako je splav zelo težek medicinski poseg za zdravnika.
https://twitter.com/mrevlje/status/1198159931158994944
Od tu je postalo samo še grše. Pribac se je čutil napadenega, ko ga je Mrevlje označil za moškega, “ki se rad spogleduje s posegi, ki končujejo življenje,” in “promotorja smrti”. Kako drugače reči “humanistu”, ki javno zagovarja tako splav kot evtanazijo?
"Moški, ki se rad spogleduje s posegi, ki končujejo življenje"?!? Ker da sem nepoklicani vojaer v svetu tistih, ki so to poklicno? In imajo monopolno besedo o splavu? In se šele v 5. tvitu spomnijo, da splav ni drama le za ginekologa, temveč tudi za nosečnico, "pravijo"? https://t.co/hwdsOCjdnY
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 24, 2019
Pribac je v nadaljevanju vztrajal, da se zdravnik za opravljeni splav tako kot za opravljeno evtanazijo ne more čutiti krivega, saj je dejanje opravil s privolitvijo pacienta. Ob tem je seveda pozabil, da pri splavu nista samo zdravnik in nosečnica, temveč tudi otrok, ki raste v njej. Otrok namreč ni privolil v svojo smrt.
Ne. Skupek celic, je usmrtila predvsem nosečnica, ki se je odločila za splav. S tem je avtorizirala zdravnika, da ga opravi. Analogno pri evtanaziji.
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 24, 2019
Ob tem izpade, da zdravnika zgolj dobljeno soglasje s strani nosečnice reši kakršnekoli moralne odgovornosti za opravljen splav. Zdravnik je v Pribčevih očeh zgolj robot, ki vrši voljo morilske matere. Poncij Pilat sodobne medicine.
V Slo so osebe, ki so za to avtorizirane. Splav zarodka ni umor, o tem se strinja tudi @mrevlje in nosečnica, ki se zanj odloči, ni detomorilka. Načelna prepoved evtanazije in splava sta samo dve obliki zlorabe medicine.
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 24, 2019
Sledila je razprava o “skupku celic” in definiciji umora. Pribac se ni niti dotaknil trditve, da nosečnica ni lastnica otroka, saj v Sloveniji “ni dovoljeno lastništvo homo sapiensa.” Sam je zapisal, da “splav zarodka ni umor,” kar kaže na sklicevanje na sprejeto slovensko zakonodajo. Ob tem je načelno prepoved evtanazije in splava označil za “dve obliki zlorabe medicine.”
Živijo tudi celice v dlaki, ki ste jo izpulili. Ste jih umorili?
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 25, 2019
Splav je v Republiki Sloveniji dovoljen do 10. tedna nosečnosti, kar je dva meseca in pol. Ob tem je hudo sporno, da se lahko splav v primeru mladoletnic opravi brez vednosti staršev. A to je tema za kdaj drugič. Na vprašanje, kaj je umor, če ne nasilna prekinitev življenja, se je Pribac odzval s protivprašanjem, ali živijo tudi celice v izpuljeni dlaki.
Pravite, da je umor samo prekinitev življenja, iz katerega lahko nastane človeška oseba. Ta pogoj izpolnjuje embrijo in ga ne izpopolnjuje dlaka. Kaj pa semenčece ali jajčece? Vsaka menstruacija in vsak izmet v prazno sta po tej logiki umor. Le od kod mi to zveni znano?
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 25, 2019
Pribac je nadaljeval z neumnostmi, kot so trditev, da je “vsaka menstruacija in vsak izmet v prazno […] po tej logiki umor.” Res ostaja vprašanje, od kod mu to zveni znano, kakor se sam sprašuje. Zanima tudi nas. Taka trditev namreč kaže na hude luknje v osnovnem poznavanju človeške biologije, ki se za svetovljana, humanista in splošno razgledanega človeka ne spodobi.
Dolgo živjenje Paradi življenja in njenim organizatorjem. A storil si 2 intelektualni nepoštenosti. 1. Pripisal si mi pojem "nerojeni otrok", ki ga nisem uporabil. 2. in enačenje izpuljene dlake s smrtjo nerojenega otroka, ki ga ne moreš dokazati. Tako to delajo ideološki mazači.
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 25, 2019
Primerjati izpuljeno dlako z otrokom je ne samo podlo, temveč tudi ignorantsko. Pribcu je mogoče v veselje, ko lahko neovirano trosi take idiotizme po spletu, a vsekakor bi se lahko zamislil, kaj njegove trditve povedo o človeku kot bitju.
Ima jih. In prav je tako. A le če se rodi živ. In prav je tako. In prav je, da ima ženska pravico, da splavi v prvih 10 tednih življenja zarodka.
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 24, 2019
Če želi Pribac vztrajati pri slovenski zakonodaji, lahko povemo, da kakor piše v 125. členu, 2. odstavku Zakona o dedovanju “otrok, ki je že spočet ob uvedbi dedovanja, velja za rojenega, če se rodi živ.”
Razen SSKJ: "pri pregledu nosečnice so ugotovili, da se otrok pravilno razvija / v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča; odločila se je, da bo otroka odpravila povzročila izzvani splav; …"
— Življenje in Svoboda (@ZivljenjeinS) November 26, 2019
Temu primerno se je tudi cilj prestavil. Potem, ko je bil prisiljen priznati, da v slovenski zakonodaji prepoznamo otroka od spočetja naprej, je začel z vztrajanjem, da je v veljavnem Družinskem zakoniku otrok “oseba” (5. člen), zaradi česar zarodek po Pribčevem mnenju ne more biti otrok.
Naj bo po vaše glede tega, da SSKJ otroka razteguje tudi na zarodek. A SSKJ ni ne moralni ne pravni arbiter, je prej ropotarnica predstav iz preteklosti. V veljavnem Družinskem zakoniku je otrok "oseba" (5. čl.). To je več kot dovolj za trditev, da zarodek ne more biti otrok.
— Igor Pribac (@IgorPribac) November 26, 2019
Že spet gre za metanje peska v oči. 5. člen omenjenega zakonika v nobenem pogledu ne nasprotuje že vzpostavljeni definiciji v Zakonu o dedovanju. “Po tem zakoniku je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost,” piše v 5. členu veljavnega družinskega zakonika. Oseba je v SSKJ definirana kot “človeški posameznik ne glede na spol.”
https://twitter.com/ZivljenjeinS/status/1199307513025482753?
Iz tega jasno sledi, da je otrok po slovenski zakonodaji definiran v razponu od samega spočetja, t.j. od združitve semenčice in jajčeca do 18. leta starosti. Pribac se raje kot na SSKJ in veljavno slovensko zakonodajo sklicuje na Wikipedijo, domnevno zato, ker podpira njegovo definicijo.
A v kolikor bi si vzel še to dodatno sekundo časa in sam preveril od kod citira Wikipedia, bi Pribac prišel do slovarske definicije otroka na Free Dictionary, ki pa ravno tako pod razdelkom 2.a) vključuje definicijo “nerojen dojenček, plod”.
O stališču glede nadvse spornih izjavah profesorja Pribca, ki vodijo v razčlovečenje najbolj ogrožene in nebogljene skupine ljudi, t.j. še nerojenih otrok, smo vprašali tudi odgovorne na Filozofski fakulteti UL. Odgovorov za zdaj še nismo dobili.
Ivan Šokić