Dne 10. julija smo na spletnem portalu Nova24TV.si objavili članek z naslovom “Zakaj Fištravcu in Židanu dolgov ne trgajo od plač?” V nadaljevanju v celoti objavljamo popravek oz. prikaz nasprotnih dejstev:
Informacijski pooblaščenec (IP) je v zgoraj navedenem prispevku zasledil neresnične in zavajajoče navedbe, ki se nanašajo na njegovo odločbo št. 090-75/2018 z dne 8. 6. 2018. V prispevku je bilo navedeno, da se je IP s svojo odločbo “na splošno” postavil na stališče, da nasprotuje prosti dostopnosti do sodb sodišč, kar je napačno in zavajajoče. Zato posebej poudarjamo, da je odločitev vezana na konkretni primer. Ne drži navedba v prispevku, da je IP s to odločbo zavzel stališče, da javnosti ni dostopen podatek o imenu in priimku sodnika, ki je sodil v predmetni zadevi. Kot jasno izhaja iz obrazložitve odločbe, je ta podatek prosilcu posredovalo že Okrožno sodišče v Mariboru. Prav tako iz obrazložitve odločbe IP izhaja, da je za razkritje imena in priimka obdolženega v izreku sodbe podan javni interes, saj je bila v kazenskem postopku oseba, ki je bila vključena v volilno kampanjo, pravilnost in zakonitost volilnih kampanj pa je nedvomno pomembna družbena tema. V obravnavani zadevi je bila za odločitev IP ključna ugotovitev, da je prosilec zahteval obrazložitev še ne pravnomočne sodbe v kazenski zadevi, za poimensko navedenega posameznika. Ker kazenski postopek v predmetni zadevi še ni bil pravnomočno zaključen, je IP ugotovil, da je podana izjema varstva sodnega postopka, na kar se je sicer sklicevalo tudi Okrožno sodišče v Mariboru. IP je nadalje presodil, da za razkritje obrazložitve nepravnomočne kazenske sodbe (izrek je bil prosilcu namreč predhodno že posredovan) javni interes v tej fazi postopka ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi varstva sodnega postopka. Tudi učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj je v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi. Takšno stališče, ki ga je IP zavzel v tej zadevi, v celoti sledi njegovi dosedanji praksi in tudi praksi Upravnega sodišča RS. Glede na to, da avtor prispevka opozarja na domnevno nesorazmerno visoke stroške, ki naj bi bili povezani s postopkom uresničevanja pravice do pravnega sredstva zoper odločitev IP, pa le še dodajamo, da je pritožbeni postopek pred IP v celoti oproščen upravne takse, za vložitev tožbe v upravnem sporu pa se plača 148 evrov sodne takse, tožbo pa lahko vloži vsak posameznik sam (brez odvetnika).
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik