Medtem ko v Sloveniji ne manjka privilegirancev, ki prejemajo mastne pokojnine, se bodo očitno sedaj do privilegiranih pokojnin s pomočjo poslancev iz strank DeSUS in SMC dokopali še posamezni kulturniki. Tako bodo poskrbeli, da se bodo zadnjemu predsedniku Komunistične partije Slovenije Milanu Kučanu in Svetlani Makarovič pridružili še kulturniki blizu levičarski eliti. Zakonski predlogi, ki so jih vložili v stranki SMC, za proračun predstavljajo kar 4 milijardni strošek, za dodatke k pokojninam pa so zahtevali celo sklic izredne seje državnega zbora.
Skupina poslank in poslancev iz strank DeSUS in SMC s prvopodpisanim Primožem Hainzem je 14. februarja v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona je bil na 26. nujni seji odbora za kulturo, 3. aprila letos, obravnavan in podprt z večino vseh glasov. Poleg poslancev iz omenjenih strank je potrebno omeniti, da zakonodajni predlog uživa tudi podporo kulturnega ministrstva, Vlade RS in Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport.
Predlagajo, da se predlog zakona čimprej sprejme in uveljavi
Predlagana sprememba ureja podelitev dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti ter določa pogoje ter postopke za njegovo dodelitev. Predlog zakona ob tem predvideva, da ima dodatek k pokojnini status prejemka za življenjsko delo oziroma za izjemni dosežek. Skupina poslancev iz vrst strank DeSUS in SMC pa je ob tem podala prepričanje, da bi bilo zaradi usklajenosti med deležniki smiselno sprejeti predlog zakona in ga čimprej uveljaviti, zaradi česar so predlagali, da se predlog zakona uvrsti na dnevni red izredne seje Državnega zbora RS.
Se politiki bojijo kulturnikov, da jih morajo kupiti?
Lovrenc Arnič, priznani slovenski dirigent in nekdanji vodja Državne opere in baleta v Ankari, je v preteklosti že opozoril, da na kulturo vpliva tudi politični dejavnik. Izhodiščne možnosti za ustvarjanje v kulturi po prepričanju Arniča za vse niso čisto enake. Po njegovem mnenju je odvisno od ujemanja umetniških ambicij z družbenimi trendi, zelo pomembni pa so tudi določeni politični dejavniki, ki so lahko v podporo ali zaviranje; izrazil je tudi prepričanje, da se politika po svoje kulture boji, saj ta zna biti glasna in nevšečna, pri čemer je spomnil na obdobje, ko se je zgodila ulica. “Veliko pa je odvisno tudi od avditorija.” Arnič je podal prepričanje, da če je nek kulturnik inovativen, bo prej kot slej splaval na površje in ugledal luč sveta. Drugače pa se bo naslanjal na vzporedne parametre, ki za kulturo niso tako pomembni. Izpostavil je, da je že zgodovina na področju kulture naredila veliko selekcijo, saj do danes ni ostalo vse, kar je bilo ustvarjeno. Po njegovem mnenju se na vsake toliko časa pojavi nekdo, ki voz povleče naprej, saj, kot pravi, tega ni mogoče urediti plansko.
Med privilegiranci, ki prejemajo mastne pokojnine, je nekdaj zelo priljubljena otroška pisateljica Svetlana Makarovič, ki je sedaj bolj znana kot organizatorka rdečkaste maškarade na Kongresnem trgu v Ljubljani, tako imenovanega jugonostalgičnega shoda Nosil bom rdečo zvezdo. Marsikaterega upokojenca, ki komaj shaja iz meseca v mesec, bi najbrž močno razjezilo, ko bi izvedel, da Makarovičeva na račun slovenskih davkoplačevalk in davkoplačevalcev prejema kar 1.809,48 evra mesečne pokojnine, ob tem pa še zastonj biva v prestižnem domu za starejše občane v Trnovem.
Dodeljena ji je bila izjemna pokojnina
Se sprašujete, kako je to mogoče? Po navedbah ministrstva za kulturo ima Makarovičeva tako visoko pokojnino zato, ker je Vlada Republike Slovenije s sklepom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture, z dne 28. 10. 1999 dodelila izjemno pokojnino od 1. oktobra 1999 dalje in jo odmerila v višini 90 odstotkov zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Najvišja pokojnina za polno pokojninsko dobo za uživalce starostne pokojnine, uveljavljene do konca leta 1999, znaša od 1. januarja 2017 1.809,48 evra, pri čemer je potrebno dodati, da gre za znesek pokojnine, brez obračuna akontacije dohodnine. Makarovičevi se je tako kljub zavrnitvi Prešernove nagrade leta 2000 nasmehnilo na tekočem računu, saj je ravno zaradi te nominacije prejela dodatek.
Poraja se vprašanje, koliko bo novost državo stala? Zakon iz časa, ko je bil za predsednika po letu 2002 izvoljen dotedanji premier in danes že pokojni Janez Drnovšek, je Kučanu dosmrtno podelil 80 odstotkov plače predsednika države. Lani je Kučanu država k pokojnini doplačala 22.000 evrov, letos pa načrtuje 22.500 evrov doplačila, navaja Spletni časopis. Druga Janševa vlada je zaradi ekonomske in finančne krize leta 2012 oklestila privilegirane pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih v pokojninsko blagajno, ampak predstavljajo privilegije, ki si jih elita deli na podlagi političnih kriterijev. Čeprav so privilegij doplačila za vse druge politike zaradi varčevanja ukinili, je Kučanu zaradi Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in strank z leve uspelo z dopolnilom ohraniti že pridobljeni dodatek.
V primeru, da bo poslancem iz vrst DeSUS in SMC uspelo uzakoniti predlagano novost, se bo povečal krog privilegiranih posameznikov, ki bodo prejemali visoko pokojnino; predlog zakona namreč določa, da bo lahko vlada tudi po lastni presoji dodeljevala privilegij določenim kulturnikom, ki so po njeni oceni trajno prispevali k razvoju družbe in ugledu države. Glede na to, da pa veliko upokojencev le s težavo shaja iz dneva v dan, bi bilo prav, da bi država končno poskrbela tudi za njih.
N. Ž.