Poslanci SDS zapustili dvorano, ko je predsednica DZ spregovorila o izbrisanih

Datum:

Poslanska skupina SDS je pred poslanico predsednice DZ zapustila dvorano plenarne seje. Predsednica DZ Klakočar Zupančič je v svojem čustvenem nagovoru ob začetku današnje seje izjavila, da bi bilo treba razmisliti o noveliranju zakonodaje, ki ureja status izbrisanih ter odškodnin zanje. Termin “izbrisani” naj bi nadomestili z “žrtvami”. Govorila je celo o “pravnem genocidu”. Nekateri poznavalci menijo, da je šlo za osebe, ki si zaradi mržnje do novonastale države niso pravočasno uredile zakonsko predpisanih obveznosti. So se pa v tem času zgodili tudi pomembnejši dogodki, denimo izid 57. številke Nove revije s podnaslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, kar je Klakočar Zupančič gladko zamolčala! 

Poslanska skupina SDS je še pred poslanico predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič odšla iz sejne dvorane. V svojem nagovoru je ob 31. obletnici dogodka (26. februarja bo preteklo 31 let) povedala, da je “takratna slovenska oblast protipravno izvršila izbris cele generacije ljudi iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije, s čimer so ti ljudje izgubili svoj pravi status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene in socialne pravice,” poroča STA.

Zadeva se nanaša na 25.671 primerov. Prepričana je še, da gre za “pravni umor vsakega izmed njih”. Na današnji dan so se sicer zgodili tudi pomembnejši dogodki. Poslanec SDS Branko Grims je denimo spomnil, da mineva 36 let od obletnice izida 57. številke Nove revije, ki je postala osnutek za slovenski nacionalni program: “Danes je 36. obletnica izida 57. št. Nove revije, v kateri smo izrazili zahtevo za spoštovanje pravice slovenskega naroda do samoodločbe in do ustanovitve države Slovenije.” 

“Namesto da bi praznovali to zgodovinsko obletnico, Klakočarjeva v DZ poje lažno slavo t. i. “izbrisanim” …” Seveda pa tisti, ki so že konec 80. let nasprotovali ideji o slovenski državnosti in samostojnosti (in njihov ideološki podmladek), svoje nasprotovanje nadaljujejo še dandanes. Boj za “izbrisane” je v resnici le nadaljevanje tega, kar se v zadnjem času dogaja z Muzejem slovenske osamosvojitve pod okriljem te iste vlade, zlasti pa kulturne ministrice Aste Vrečko. V tej luči je mogoče razumeti tudi (sodno) demoniziranje slovenskih osamosvojiteljev v preteklih letih. Pod krinko zlagane humanitarnosti poteka srdit boj za ohranitev kastnih pozicij in privilegijev. Osamosvojitev, državnost in narod itd. so zanje drugorazredna, celo moteča tema.

“Izbrisani” kot sredstvo za sramotenje slovenske osamosvojitve
Konservativni intelektualec in direktor društva KUD KDO Andrej Lokar je v oddaji Beremo (od 33. minute dalje) izvrstno opisal modus operandi tranzicijskih sil: zanjo je velik problem, da obstaja prelom slovenske osamosvojitve, ki je nastal in bil zamišljen ravno kot alternativa tej kontinuiteti, ki jo skušajo vzpostaviti. Najprej levica demonizira dogodek osamosvojitve (kar se dogaja z muzejem), potem pa sledi njegova prilastitev. Gre za vedno isto strategijo, ki jo je uporabljala tudi OF. Cilje je prikazati, kot da so osamosvojitev izpeljali dediči KPS – da so bili “slovenski progresivci” oziroma tedanja levica tista, ki je omogočila, da se je Slovenija osamosvojila brez vojne, s tem pa premagala tako Slobodana Miloševića kakor notranje sovražnike, ki so denimo “želeli obogateti s preprodajo orožja”. Za konec: da tranzicijska levica teži h kontinuiteti in da je osamosvojitev zanjo moteča, daje slutiti tudi nedavni pogreb bivšega šefa Udbe (SDV) Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi …

Domen Mezeg

Sorodno

Zadnji prispevki

Največ denarja iz medijskega sklada za Odlazkove medije

Ministrstvo za kulturo je pod vodstvom Aste Vrečko iz...

Tragedija v Staršah, umrl je 14-letnik

V Staršah žalujejo. 14-letni voznik motornega kolesa je izgubil...