V Evropskem parlamentu v zadnjem času sprejemajo veliko pomembnih odločitev z neposrednimi učinki na Slovenijo. Bruselj postaja vse pomembnejši v življenju državljanov držav članic. Ni le v službi visoke politike, ampak postaja center odločanja v marsičem. V oddaji Kdo vam laže? je voditelj Boris Tomašič gostil evropskega poslanca dr. Milana Zvera, ki je govoril o velikih spremembah, ki se obetajo državljanom, o bruseljski birokratski moči, delovanju iranskega režima, zadnji korupcijski aferi in dogajanju v Sloveniji.
“V zadnjem letu v Bruslju intenzivneje sprejemamo ukrepe, ki so skupne narave, kot na primer na področju obrambe in varnosti. Tudi v vsakdanjem življenju se obetajo velike spremembe,” je dejal Milan Zver. Omenil je reformni paket “pripravljeni na 55”, ki bo tako pozitivno kot negativno vplival na nas. Vključuje okoljske dimenzije, preveč posega tudi v gospodarstvo in socialo, je prepričan. “V njem so trditve, da imamo premočno kmetijstvo v EU in preveč govedi, čeprav to ne drži. Zaradi okoljski vzgibov skušajo zmanjšati kmetijsko proizvodnjo, kar bi lahko vplivalo tudi na cene prehrambene industrije in posledično na lakoto. Drugi primer, ki ga je omenil Milan Zver, je avtomobilska industrija, na kateri temelji dobršen del evropskega gospodarstva, tudi slovenskega, saj smo močno vpeti.
“Ta zadnji sklep, ki ga je sprejel EP, sicer še ne velja, ampak leva večina dostikrat prinaša ekstremne ideje, kot je ta, da po letu 2035 ne bi več smeli voziti bencinarjev in dizlov. Temu sem nasprotoval, ker ima velik ekonomski učinek, izgubili bi nekaj deset milijonov delovnih mest v Evropi, kar pomeni napad na socialno stabilnost v EU. In veliko delovnih mest je, ki jih z novimi uredbami želijo izničiti, ne vem, kakšni so motivi tistih, ki so snovali takšne radikalne reforme, je dejal Zver.
Pa je Slovenija pripravljena na takšne ukrepe?
Ne le Slovenija, tudi Nemčija ni pripravljena na tovrstne ukrepe, pravi Zver. “Nizkoogljična družba bo prišla nekoč, ko bodo vsi ključni dejavniki od Kitajske, Indije, Brazilije in tako naprej sodelovali v tem projektu. Ekološka vprašanja nimajo meja, so globalna, tukaj bi morali stopiti vsi skupaj, in če bo EU naredila ta enostranski ukrep, bo to hud gospodarski udarec, posledično socialni in politični.”
“Konkurenčnost nam pada iz reforme v reformo,” je ocenil evropski poslanec. “Socialist Timmermans ne posluša argumentov, pači se v parlamentu, ko govorijo poslanci in poslanke desne sredine, zadnji primer je bil gnusni odziv na avstrijsko poslanko Barbaro Thaler, ki je govorila mirno in tolerantno, ampak očitno ima Timmermans svojo platformo in dela na njej,” je povedal. Izrazil je tudi obžalovanje, da desnosredinske sile niso izkoristile priložnosti v zadnjih dveh desetletjih, “tudi, ker je bil način kadriranj v evropske institucije tak, da so uradniki zelo levosučni.” “Imeli smo lepo priložnost, da bi naredili pametne korake za naprej, ampak nismo. Imeli smo večino v parlamentu, a tega nismo znali izkoristiti,” je dodal.
V nadaljevanju sta govorila tudi o birokratski moči Bruslja, ki se veča. “Vedno več je regulacij, skušajo regulirati celo medijski svet, saj se v tem trenutku pripravlja nov medijski akt na ravni EU,” je povedal dr. Zver in dodal, da je v Sloveniji medijski prostor izrazito asimetričen ter da je situacija krepko drugačna kot drugod po EU. “Naš medijski prostor je manj pluralen kot v Zahodni Evropi, a tudi tam želijo narediti okoliščine, kjer bi bil človek maksimalno informiran. Če se to naredi s tem aktom, nimam nič proti temu, še posebej, če bo to imelo resnično pozitiven učinek. A ključno vprašanje je, kdo bo odločal, kaj je objektivno,” je poudaril poslanec.
Levica želi imeti nadzor nad vsem
Izpostavil je tudi, da v Bruslju poteka razprava o oblikovanju tako imenovanega etičnega gremija, ki bi ga sestavljali predstavniki Evropske komisije, parlamenta in še nekateri drugi. Ti bi odločali, ali je bilo neko ravnanje storjeno na etični podlagi ali ne. “Tudi pri etičnem gremiju se sprašujemo, kdo so tisti, ki bodo odločali, katero ravnanje poslanca je etično in katero ne. Sam bom proti temu, ker se bo ta institucija zlorabljala in se mi oblikovanje nečesa takšnega že v osnovi zdi zgrešeno,” je dejal poslanec. Ob tem je opozoril, da celotna leva ideologija temelji na regulaciji. “Levica želi imeti nadzor nad vsem, šolstvom, sodstvom, mediji …,” je povedal poslanec in dodal, da so prav mediji bili tisti, ki so sprožili nastanek neodvisne javne sfere, pomembne za demokracijo. “Splošne javne debate, ki so jih sprožali mediji, so pripeljali demokracijo v Evropo in Ameriko. Ampak če imamo pretirano regulacijo, svoboda medijev pada,” je povedal poslanec in dodal, da “poslanci lahko delamo študije in dajemo priporočila, svarila, ne moremo pa kot zakonodajalec ukazovati medijem, ker je v tem primeru konec z medijsko svobodo”.
Prav zaradi priprave omenjenega medijskega akta bodo v Evropi v tem letu bolj spremljali medije kot prej in tudi parlament se bo odzval s poročilom na to temo. “Predsednica odbora CULT bo pisala poročilo in sam bom tvorno sodeloval pri njem kot član odbora za kulturo,” je povedal Zver in dodal, da bo predstavil dogajanje na medijskem področju v Sloveniji, ki je “dokaj specifično in ne sme biti spregledano pri pripravi tega poročila.” “Čeprav je evropska politika bolj levosučna, različni primeri kršitve medijske svobode v Sloveniji ne bodo ostali neopaženi v EU,” je ocenil dr. Zver.
Zver o črni listi teroristov – v Sloveniji se ni zganil nihče
V nadaljevanju je evropski poslanec spregovoril tudi o tem, da ga je iranski režim označil za terorista in dal na črno listo, ker je pomagal iranskemu gibanju za svobodo. Dr. Zver je poudaril, da podpira program Prijateljev svobodnega Irana (FOFI), ker se v njem zavzemajo za svobodo, spoštovanje človekovih pravic, sekularno državo. “To so točke, ki jih prozahodni politiki brez težav podpišemo,” je povedal poslanec in dodal, da je omenjeno gibanje podprl tudi s tem, da jim je omogočil predstavitve v okviru Evropskega parlamenta, podpisal je tudi kakšno pismo podpore. “Odziv Evropskega parlamenta na te iranske sankcije je bil oster. Podprla me je predsednica Evropskega parlamenta, v Sloveniji pa se glede tega ni zganil nihče,” je povedal evropski poslanec ni dodal, da ministrstvo za zunanje zadeve glede tega ni zahtevalo niti pojasnil iranskega veleposlanika. “Slovenija bi morala pokazati, da skrbi za svojega državljana, še zlasti, če je v službi evropskih institucij,” je poudaril poslanec. Ob tem je še dejal, da je omenjeno dogajanje tudi izraz tega, da je Iran več kot očitno močna regijska sila, ob tem pa spomnil na pranje iranskega denarja prek NLB.
Slovenija pa je pomembno krožišče informacij Rusije
Glede afere z dvema ruskima vohunoma, ki smo ji bili priča nedavno pri nas, je povedal, da ima Rusija močno agenturo po EU in svetu, Slovenija pa je pomembno krožišče informacij. “Toda to odkritje glede ruskih vohunov tudi nekoliko zaudarja. Zakaj je informacija o tem v medije prišla tako pozno? Je imel kdo interes, da se to objavi, da se morda sliši manj drugih problemov? Trdim, da so se odzvali celo nekateri, ki so deklarirano proruski politiki,” je povedal poslanec. Poudaril je tudi, da je takoj po oblikovanju Golobove vlade izrazil bojazen, da bo ta vlada prokremeljska. “Ob tej izjavi so me ostro napadli Ljudmila Novak in nekateri mediji, ki so mojo trditev označili za nesprejemljivo, a indici so, da se slovenska zunanja politika usmerja proti Rusiji,” je povedal evropski poslanec. Dodal je, da formalno tega seveda ne bodo priznali, izvajajo pa dejanja, ki to tezo potrjujejo. Ob tem je omenil nedavno pismo, ki ga je med drugim podpisal Kučan, in izjave predsednika vlade Roberta Goloba.
Ko je bilo govora o situaciji v Sloveniji, je dr. Zver dejal, da je vprašanje, ali bo vlada kljub udobni koalicijski večini ostala pod istim vodstvom do konca mandata. “Delajo precej napak in ljudje so se izjemno hitro začeli aktivno združevati proti tej vladi, kar je zame presenečenje,” je povedal poslanec in dodal, da so se ljudje samoorganizirali brez politične stranke.
Na vprašanje o tem, kako se v EU obnese sedanji premier v primerjavi z nekdanjim predsednikom vlade Janezom Janše, je dr. Zver dejal, da je bil Janez Janša karizmatičen premier, ki so ga v Evropi jemali resno. “Tudi ko je spregovoril, je bila običajno tišina v dvorani. Povsod so ga cenili, korektno je predstavljal našo državo. Nekaj nerodnih izjav sedanjega predsednika vlade Goloba pa zagotovo ne prispeva niti k ugledu države niti njega samega. Težko pa si je povrniti ugled, ko ga enkrat izgubiš,” je povedal evropski poslanec. Spomnil je tudi, da smo predsedovanje Svetu EU prav pod vodstvom Janeza Janše dvakrat opravili z odliko.
Večina korupcijskih škandalov na evropski ravni je povezana z levico – to je problem korupcije v SD-ju oziroma na levici
Nazadnje sta voditelj in poslanec v pogovoru spregovorila še o nedavni korupcijski aferi, v katero je bila vpletena podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kaili. “Večina korupcijskih škandalov, tudi na evropski ravni, je povezana z levico. To pa ni problem korupcije Evropskega parlamenta, ampak problem korupcije v SD-ju oziroma na levici,” je povedal poslanec. Dodal je, da je to, kar se je v konkretnem primeru dogajalo, nezaslišano. Je pa obenem tudi ocenil, da je korupcije verjetno več na uradniški strani. “Misliti, da so vsi poslanci ena skupina koruptivnih ljudi, je zagotovo napačno, čeprav bo v javnosti težko ubraniti tako oznako. Tudi s tem etičnim gremijem, ki sem ga prej omenil, tega zagotovo ne bomo dosegli,” je povedal poslanec in zaključil, da je do omenjene afere lahko prišlo tudi zaradi tega, ker evropske institucije mnogim ne ustrezajo. “Mislim, da je bilo ta afera spodbujena tudi s strani drugih večjih akterjev, ki jim ne ustrezata enotnost in stabilnost Evrope,” je še ocenil dr. Milan Zver.
Sara Kovač