“Niso države in vlade tiste, ki trgujejo med seboj, temveč so to podjetja, zato vloga držav ni omejevanje trgovanja, temveč njegovo olajšanje,” je na skupni seji odborov o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) povedal poslanec NSi Jožef Horvat.
Na zahtevo Združene levice želijo sklicatelji skupne seje treh odborov z javno razpravo razkriti vsebino tajnih pogajanj o sklenitvi TTIP-a. V ZL si zaradi materialne in finančne dobrobiti ter zdravja in dolgoročnega razvoja države želijo na to temo tudi izvedbo posvetovalnega referenduma.
Vlada je za vsebino pred
Oba predstavnika vlade, Tanja Strniša s kmetijskega ministrstva in Aleš Cantarutti, sta dejala, da so vprašanja okoli pogajalskega procesa zelo pomembna in vplivajo na delo evropskega kmetijstva in kakovosti hrane. To poglavje bo eno najtežjih, zato bo končna oblika sporazuma znana šele na koncu pogajanj. Prav tako sta bila vladna predstavnika mnenja, da ima vsebina prednost pred hitrostjo sprejemanja, kar je tudi mnenje večine evropskih politikov.
Civilnodružbene organizacije zaskrbljene
Civilnodružbeni organizaciji Umanotera se zdi začasna raba sporazuma, ki bo vstopil v veljavo takoj po sprejemu v evropskem parlamentu, težavna, za predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice pa ta predstavlja tveganje za preskrbo, pridelavo in prodajo hrane.
Poslanec SD Matjaž Nemec pri pogajanjih ne vidi samo bitke med kapitalom in ljudmi, temveč tudi generacijska vprašanja.“Ali bomo predstavniki izvoljeni od ljudtva ali od velikih korporacij,” se sprašuje. Sporazumi enakopravnih partnerjev bi morali biti, kot pravi, tako podaljšana roka kot nujni dogovor pospeševanja gospodarstva. “Ko se dva partnerja pogajata, pričakujem, da sta enakovredna,” dodaja Nemec.
Evropa je najmočnejše gospodarstvo na svetu
Glede na vsebino tajnih pogajanj je poslanec NSi Jožef Horvat pričakoval 250 strani odkritih dokumentov, zato je prisotne vprašal, ali jih vlada sploh ima, in dodal, da je zato prav, da se razpravlja o vsebini. Več kot ustavna večina je podprla deklaracijo uozunanji politiki, kar je po njegovem potrebno spoštovati. “Želeli smo, da ima sporazum vlogo mešanega sporazuma – tako kot ACTA. Evropejci smo najmočnejše svetovno gospodarstvo, saj je več kot 23 odstokov svetovnega GDP-ja ustvarila EU in imamo zaradi tega pogajalsko prednost,” je bil jasen Horvat.
V Nsi pravijo, da bi bil zaradi tega TTIP lahko eden od odzivov na spreminjajoči se svet. Tudi njih namreč skrbi, kaj bo, če pride do podpisa trenutne verzije sporazuma. “Niso države in vlade tiste, ki trgujejo med seboj, temveč so to podjetja, zato vloga držav ni omejiti trgovanje, temveč ga olajšati,” je dodal poslanec Horvat.
M. P.