“Danes iz stališča stranke Levice o zakonu o medijih izvemo, da so 53. člen in globe na podlagi tega pripravljali na Inštitutu 8. marec v okviru strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora,” je v zvezi s slišanim na družabnem omrežju X izpostavil poslanec SDS Andrej Hoivik. Prvak SDS Janez Janša pa se je ob tem vprašal, ali je politična policija zamaskirana v Inštitutu 8. marec. “Cenzura,” je še pristavil.
Pred poslanci je danes prva obravnava predloga zakona o medijih, ki ga je vlada konec decembra pripravila za obravnavo v DZ. Poslanka Levice Tatjana Greif je danes med drugim povedala, da se z zakonom učinkoviteje zamejuje širjenje sovražnega govora in nestrpnosti. Pri tem je pojasnila, da so “smiselno upoštevali priporočila strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora”. “V zakonu je prepovedano spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, torej 53. člen. Za kršitev pa je predvidena sankcija, in sicer globa. Vgrajene so tudi ustrezne varovalke pred omejevanjem svobode govora, čeprav sodna praksa v Sloveniji kaže na zelo visoko stopnjo zaščite pravice do svobode govora,” je še navedla. Ker je znano, da strateški svet za preprečevanje sovražnega govora vodi Nika Kovač, sta poslanca SDS povezala vzporednice z Inštitutom 8. marec, ki ga prav tako vodi Nika Kovač.
Gre za slab in nepotreben zakon, pravi stroka
V največji opozicijski stranki, kjer so tudi vložili zahtevo, da se opravi splošna razprava o novem medijskem zakonu, izpostavljajo mnenje dr. Dejana Verčiča, strokovnjaka na področju strateškega komuniciranja in odnosov z javnostmi ter rednega profesorja na Fakulteti za družbene vede, ki je izjavil, da zakon o medijih odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti. Zakon označuje kot zakon, ki temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, medtem ko ne poseže v realnosti 21. stoletja. Po njegovo je slab, nepotreben in če bo potrjen v državnem zboru, škodljiv.
“Vlada slepo sledi vsemu najslabšemu, kar sta Evropska komisija in Evropski parlament sprejela na področjih digitalizacije medijev ter umetne inteligence in kar na starem kontinentu duši svobodo izražanja ter svobodno podjetniško pobudo,” je še med drugim navedel Verčič in dodal, da je ena od temeljnih pomanjkljivosti zakona “opredelitev medijev kot storitve”. “Zdi se, da je predlog zakona napisan zaradi prijateljskega deljenja denarja našim medijem in nagajanja njihovim,” je zaključil.
V imenu poslanske skupine SDS je poslanec Andrej Hoivik izpostavil tri ključne nevarnosti za slovensko medijsko krajino, če bo zakon uveljavljen: “Prvič, arbitrarno oziroma ideološko določanje morebitnih neprimernih vsebin določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjo finančnih kazni ali vsaj poskušali s tem. Drugič, pristransko določanje dodatne državne pomoči tako imenovanim prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k pravemu, v narekovaju, poročanju. In tretjič, finančno izčrpavanje tistih, ki se ne obnašajo po smernicah trenutne oblasti in si upajo poročati vsaj minimalno kritično.”
Hoivik je spomnil, da so tudi na portalu Preiskovalno.si opozorili, da čeprav so predlog zakona raztrgali strokovnjaki, želijo vlada in njeni aktivisti prikazati, da zakone trgajo desni. “Tako tudi neodvisne strokovnjake in medije etiketirajo in diskreditirajo. Ministrica Asta Vrečko je populistična, ko kar na javni televiziji pripoveduje, da gre za politično zaroto pri novem medijskem predlogu in da zakon sesuvajo desni,” so izpostavili po navedbah Hoivika in dodali, da je zakon slab, saj uvaja “cenzuro skozi ekonomske pritiske, gre za ustrahovanje tudi neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti ter demokratični deficit”. Kot so še navedli, bi z zakonom “financirali svoje medije, kritične glasove pa bi ustrahovali in utišali”. “Slovenija je v kritičnih dneh, mesecih in letu. Poleg popolnega nadzora, ki ga želijo nad mediji, gre za nesprejemljivo centralizacijo moči in možnost zlorabe institucij. Če nisi z nami, si proti nam, to je modus operandi,” so še dodali.
Koga se bo kaznovalo?
Po besedah Hoivika si sam zastavlja najpomembnejše vprašanje: “Kdo bo torej kaznovan po novem 53. členu zakona o medijih, ki prepoveduje, navajam, spodbujanje nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi političnega ali drugega mnenja?” Podal je vprašanje, ali bo ta kazen morda doletela pravno osebo z globo od 2 tisoč do 20 tisoč evrov ali pa z globo od 1000 do 5 tisoč evrov samostojnega podjetnika posameznika. “Morda bo z globo od 250 do 1000 evrov kaznovana odgovorna oseba pravne osebe samostojnega podjetnika, odgovorna oseba v državnem organu ali pa v samoupravni lokalni skupnosti. Nenazadnje pa sem lahko oglobljen tudi sam kot Andrej Hoivik od 100 do 500 evrov, ker sem bil v našem stališču sovražen do Golobove vlade in njenega represivnega zakona,” je še zaključil.
Brez svobode govora demokracija ne obstaja
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je opozoril, da ta zakon dejansko posega na več področjih ravno v temelj demokracije – izražanje mnenj in svobodo govora. Soočenje mnenj je po njegovih besedah ključno za demokracijo in demokratični proces, “soočenje mnenj pa je mogoče le, če imamo svobodo govora”. “Kot je dejal George Washington: če nam vzamejo svobodo govora, nas lahko neme in tihe kot ovce odpeljejo v zakol. In o tem govori ta zakon,” je navedel v znak kritike. “Brez svobode govora demokracija ne obstaja,” je poudaril in opozoril, da nas omejevanje svobode govora pelje v avtokracijo in to si po njegovo želijo s tem zakonodajnim okvirjem. “Sleherna kritika je pod Golobovo vlado absolutno že zlonamerna. Ta zakon bo nadgradnja, nadgradnja tega in porok, da iz vsega, kar ni politično korektno izrečeno po željah vlade, ali pa bomo rekli bolj enostavno, dela slovenske levice, da se vse to enostavno prepove, da se uvede cenzura in tudi seveda primerne kazni. Bila so polna usta te vlade po depolitizaciji medijev, zdaj pa počnete, gospe in gospodje, ravno obratno”.
Zakon je nejasen, omogoča prevelika tveganja
Poslanka Alenka Jeraj iz SDS je poudarila, da Slovenija nujno potrebuje moderen zakon o medijih, ki bo sledil temu, kar se dogaja pri nas in po svetu. Ocenjuje, da je zakon napisan nejasno, omogoča prevelika tveganja. “Svet za radiodifuzijo ocenjuje, da zakon tudi ne upošteva minimalnih vrednot delovanja medijev, pušča odprta mnoga vprašanja o definiciji medijev, o vplivnežih, ki dejansko predstavljajo svobodo govora, o financiranju medijev, o aktivnostih na družbenih omrežjih, o svobodi izražanja, o nadzoru nad mediji in posamezniki s strani medijskih inšpektorjev, o zaščiti virov, o preveliki, nenadzorovani vlogi regulatorja, ki se je že do zdaj izkazal kot zelo slab AKOS,” je pojasnila in med drugim dodala, da čeprav imamo eno zelo veliko medijsko koncentracijo medijskega tajkuna, se AKOS in ministrstvo za kulturo samo izgovarjata eden na drugega, naredi pa se nič. “Tudi po tem novem zakonu ne kaže, da bi se naredilo kaj resnega,” je pristavila.
Pripravljavci zakona so po njenih besedah spregledali ali pa ne upoštevajo Ustave RS, ki v 39. členu določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, saj v to zakon močno posega. “Ta trenutek smo priča spremembam na mnogih področjih, ukinjanju regulacij, ukinjanju nadzora in tako naprej, mi pa gremo ravno v drugo smer, še več nadzora,” je dejala kritično. A kako si v Svobodi predstavljajo delo novinarjev, se je po njenih besedah lahko osuplo gledalo na zadnji seji preiskovalne komisije, kjer je bil zaslišan novinar Bojan Požar, vodi pa jo poslanka Tamara Vonta. Po njeno je delovalo, kot da je na inkviziciji, spraševalo se ga je namreč, s kom je šel na kavo, s kom na kosilo, zakaj o nekom piše tako, kot piše. “Absurd. Leta 2025. Hvala za tako svobodo, kajne, ki nam določa, s kom lahko gremo na pijačo ali pa s kom lahko novinar sedi v gostilni in s kom ne sme.”
Pomanjkljivo in nestrokovno se definira medij
Zakon po besedah poslanke izrazito pomanjkljivo in nestrokovno definira medij. “Enkrat, kot sem že omenila, ga označuje medij kot storitev, drugič kot podjetje, tretjič kot platforma, kar je lahko za razumevanje, kaj in o čem govorimo v nadaljevanju, kar problem,” je prepričana. Problematizirala je, ker je v zakonu v 5. členu zapisano, da profesionalna, torej uredniška neodvisnost in novinarska avtonomija zahtevata opravljanje dela na osnovi profesionalnih in etičnih pravil, meril in standardov novinarstva, vendar pa ta v zakonu niso definirana. “Če pa meril ni, jih tudi ne moreš na koncu meriti ali pa reči, tole se dela v nasprotju s tem, kar je zapisano v zakonu,” je ob tem opozorila.
Vlada bo prek Ukoma prevzela popolno kontrolo nad državnim oglaševanjem
V zvezi z regulativo in vsem prenosom nadzora na Akos je Jerajeva povedala, da bi bila v principu stvar povsem normalna, ker gre za agencijo, ki naj bi doslej opravljala te storitve oziroma opravljala nadzor in ga bo tudi v bodoče. A kot pravi, so izkušnje pokazale, da je Akos neučinkovit, saj sicer ne bi imeli take medijske koncentracije. Odlazek ima namreč danes po njenih besedah v lasti preko 60 medijev. “Najprej je problem to, da nad Akosom potem ni nikogar. Zato predlagamo oziroma se strinjamo s svetom za radiodifuzijo, ki predlaga, da opravlja ta nadzor nad njim.” V zvezi z zakonom pa pravi, da je problematičen tudi prevzem ali pa kontrola nad celotnim medijskim prostorom, torej kdo oglašuje in kako oglašuje. Vlada bo namreč prek vladnega urada za komuniciranje prevzela popolno kontrolo nad državnim oglaševanjem, torej vključno z državnimi podjetji, kjer bodo smeli ti oglaševati. “Se pravi, vlada bo direktno ukazovala, komu gredo oglasi in koliko,” in dodala, da je to zopet v maniri te vlade.
Problem zakona po besedah Jerajeve je tudi formiranje medijskih inšpektorjev, ki se jim daje praktično sodne pristojnosti. “Se pravi, če je zdaj o nekem sporu ali pa karkoli se je dogajalo v medijih, o tem odločalo sodišče, bodo zdaj lahko kar inšpektorji.” Opozorila je, da so lahko kazni za določen medij usodne in ga zato ne bo več. Omenila je, da je sicer mogoča pritožba, a ta ne zadrži umika vsebine in jo mora tudi v 24 urah odstraniti. Jasno ni niti opredeljeno, kdo pravzaprav spada med vplivneže in kdaj vplivnež postane medij. Celo Marko Milosavljević se sprašuje, kaj je slovenska glasba, saj so v novem zakonu pod to glasbo trenutno opredeljene vse skladbe, ki se izvajajo v slovenskem jeziku ali so nastale ali bile izdane v Sloveniji. “V to pa sodi potem, torej tudi izvajalci, kot so Zdravko Čolić, Giboni ali Severina, ki so snemali v Tivoliju in izdajali albume pri slovenski založbi,” je pripomnila.
Poslanka je opozorila, da zakon ne definira natančne razlike med sovražnim, neprimernim in neprijetnim govorom. “Vemo, da je to kar težava, kaj je sovražni govor,” je navedla in spomnila, da gre sicer svet v drugo smer, ukinja regulacijo in tako naprej, mi pa te stvari samo še bolj zapiramo. Slovenija po njenem verjetno v tem trenutku rabi nek resen razmislek in javni diskurz, v katerega bodo vključeni vsi, ki se ukvarjajo z mediji, ne pa nekaj ljudi na ministrstvu. Ocenjujejo, da je zakon v močnem nasprotju z Ustavo RS (39. členom, ki zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja), zato kot tak tudi ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Svoboda govora za prave in cenzura za neprave
Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca potrebujemo novo medijsko zakonodajo, a skoraj sto procentno drugačno, kot je v obliki predloga zakona. “Kajti ko preberemo ta nov zakon o medijih, vidimo v bistvu, da se bo dalo v zakonitost vsemu temu dogajanju v zadnjih dveh letih, ki se dogaja, sedaj pa bo dobilo le še zakonito obliko v obliki členov, ki so pred nami,” je izpostavil kritično in podal apel vsem prisotnim, da se zakon v prvi obravnavi zavrne in da ministrstvu za kulturo nalogo, da pripravi “evropsko, pravno in strokovno ustrezen zakon, ko se pri obravnavi ne bo debatiralo o tem, kdo in kdaj ga bo dal na ustavno sodišče v presojo glede tega izvajanja”.
Spomnil je, da ko je šel bivši premier s kakšnim novinarjem na kavo, se je odvil medijski stampedo s strani posvečenih medijev in urednikov, “sedaj pa sam predsednik vlade s pomočjo ministrstva za kulturo in glede svojih pribočnikov, ki jih ima ali v kabinetu predsednika vlade ali pa kje drugje, govori, kaj morajo posvečeni mediji delati, kaj je treba narediti, da tisti, ki niso posvečeni, ne bodo več delali, in ob tem se nosi denar v aktovkah iz državnih podjetij v uredništva oziroma v poslovne prostore posameznih medijskih hiš, da bodo še naprej pisali, slikali ali pa predvajali prave prizore in vse to pod krinko depolitizacije, dejanšizacije, skratka v slogu golobizacije. Če nisi tapravi, te je treba odsekati,” je navedel kritično in dodal, da gre tukaj za modus operandi: “Svoboda govora za prave in cenzura za neprave”.
Ž. N.