V najnovejšem pisnem poslanskem vprašanju poslanka SDS Eva Irgl opozarja, da se korupcijska tveganja, neetična ravnanja in konflikti interesov v Sloveniji kljub opozorilom ne zmanjšujejo, čeprav je bila omenjena problematika v državnem zboru obravnavana že pred več kot dvema letoma. V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije sprašuje, kako bo v okviru svojih pristojnosti ukrepala v primerih kršitev določb zakona, ki ureja nasprotje interesov. Irglova med drugim izpostavlja tudi afero Kralj-Šoltes, pri čemer vlado sprašuje, kdo je država, v imenu katere je generalni sekretar Liste Marjana Šarca zahteval zaposlitev za točno določeno osebo.
Korupcija v Sloveniji že več let predstavlja enega glavnih problemov, kar potrjujejo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Na težave na tem področju že dlje časa opozarjajo tudi številni politiki. Med njimi je poslanka SDS, Eva Irgl, ki je na Vlado Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z odpravo korupcijskih tveganj in načrtovanimi ukrepi, povezanih s tem.
V poslanskem vprašanju Irglova poudarja, da je o nezadovoljivem stanju na področju korupcije v Republiki Sloveniji v državnem zboru že julija 2017 potekala razprava. Takrat je prišlo do priporočila tedanji Vladi Republike Slovenije, ki jo je vodil dr. Miro Cerar, naj se s problemom konkretneje spopade. Ne glede na to pa Irglova tudi več kot dve leti pozneje, ko nam že več kot eno leto vlada Šarčeva vlada, opaža, da do izboljšanja situacije ni prišlo. “Opažam, da se danes stanje na področju ukrepov za boj proti korupciji oziroma odpravo korupcijskih tveganj od naših tedanjih opozoril ni bistveno spremenilo. Ponovno imamo preiskovalne komisije, ki se ukvarjajo s preiskavo korupcije na področju zdravstva, bančnega kriminala,” je med drugim zapisala v poslanskem vprašanju.
Korupcija je v Sloveniji pereč problem tudi v času aktualne vlade, kar potrjuje afera “Kralj-Šoltes”
Irglova dodaja, da so poslanci že leta 2017 opozorili na vrsto korupcijskih tveganj, ki jih je v svojem poročilu ter oceni stanja na področju korupcije izpostavila tudi KPK. Ta je na primer kot sporna navedla neetična ravnanja tedanje vlade na področju kadrovanja ter sistemsko korupcijo, ki se je kazala zlasti na področju javnega naročanja. Irglova poudarja, da so vsi omenjeni problemi aktualni tudi v času sedanje vlade, kar se je med drugim pokazalo v primeru afere “Kralj-Šoltes”. Do slednje je prišlo po tem, ko je generalni sekretar Liste Marjana Šarca Brane Kralj želel doseči, da bi Igor Šoltes mimo veljavnega razpisa in postopkov Slovenskega državnega holdinga postal novi direktor Uradnega lista.
2. tir in gradnja druge cevi predora Karavanke burita duhove
Ob vsem že naštetem poslanka SDS izpostavlja še skrb vzbujajoče stanje na področju javnega naročanja. “Gre za problem, kjer sta največkrat kršeni načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Slab je nadzor nad izvrševanjem pogodb,” je zapisala v poslanskem vprašanju in ob navedenem izpostavila korupcijska tveganja v primeru izgradnje 2. tira, s poudarkom na izvedbi objektov za prečkanje doline Glinščice, ter aferi, povezani z maketo 2. tira in gradnjo druge cevi predora Karavanke.
V zvezi s korupcijskimi tveganji, neetičnim ravnanjem in konflikti interesov Irglova Vlado Republike Slovenije sprašuje:
1. Kako bo Vlada Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti zagotovila, da na področjih javnega naročanja ne bo prihajalo do korupcijskih tveganj, nastanka videza ali dejanskega nasprotja interesov?
2. Kako bo Vlada Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti ukrepala v primerih kršitev določb zakona, ki ureja nasprotje interesov?
3. Kakšne ukrepe Vlada Republike Slovenije pripravlja za boj proti korupciji in za vzpostavitev ničelne tolerance do korupcije ter sprejem ukrepov za omejevanje korupcijskih tveganj?
4. Vlado Republike Slovenije tudi sprašujem, kdo je država, v imenu katere je generalni sekretar LMŠ zahteval zaposlitev za točno določeno osebo?
Rajko Golob