“Grejo v smer, da ustanavljajo ministrstva, za katere meni, da jih bo tudi s parlamentarnega vidika težko spremljat in nadzorovat, ker ni nič konkretnega v tem ministrstvu, razen tega, da želijo imeti ekonomsko demokracijo, kar pa ni svobodna ekonomija ampak prevzem podjetij s strani delavcev,” je dejala poslanka NSi Iva Dimic v oddaji Aktualno. Poleg nje je bila gostja v oddaji tudi poslanka SDS Alenka Jeraj, s katero sta z voditeljema Borisom Tomašičem in Aleksandrom Rantom debatirali o vtisih prve izredne seje in koalicijski pogodbi nove koalicije.
Na prvi izredni seji novega sklica DZ za reorganizacijo vlade je bilo večina razprav namenjena prav ustanavljanju novih ministrstev, pri čemer je največ začudenja poželo prav ministrstvo za solidarnost prihodnost, ki se po mnenju mnogih ustanavlja prav posebej za Luko Mesca. Enakega mnenja sta tudi poslanki Alenka Jeraj in Iva Dimic. Nova vlada bi v prihodnje tako imela 19 ministrstev in en vladni urad, torej tri ministrstva več kot v mandatu dosedanje vlade, kar je več od števila ministrstev tudi v ostalih evropskih državah. Kar je presenetilo poslance najbolj, pa je to, da je pobuda za ministrstva prišla, finančne posledice za ustvarjanje treh ministrstev pa ni bilo nikjer, kot da finančnih posledic sploh ne bi bilo.
“Čutilo se je, da želijo popolno oblast imeti v svojih rokah, da pa so si razdelili ministrstva na koalicijske partnerje, tukaj pa zagotovo mislim, da so za Luko Mesca, koordinatorja Levice, ustanovili posebno ministrstvo za solidarno prihodnost. Grejo v smer, da ustanavljajo ministrstva, za katere meni da jih bo tudi s parlamentarnega vidika težko spremljat in nadzorovat, ker ni nič konkretnega v tem ministrstvu, razen tega da želijo imeti ekonomsko demokracijo, kar pa ni svobodna ekonomija, ampak prevzem podjetij s strani delavcev,” je uvodoma dejala Dimičeva. Ko je Levica vlagala posvetovalne referendume, se ob to ni obregnil nihče, zdaj, ko so to storili v SDS, pa je nastal problem in na SDS se je usul plaz očitkov, češ da ovirajo delo nove vlade. Jerajeva je povedala, da je bila ta pobuda namenjena času za razmislek. “Občutek je, da so naredili ministrstva zaradi apetita ljudi”, saj ustanoviti ministrstva “ni kar tako, potrebno je najeti prostore, zagotoviti sredstva, zaposliti ljudi,” je dejala Jerajeva.
Ministrstvo za solidarno prihodnost naj bi se prav tako ukvarjalo z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je bil doslej v rokah ministrstva za zdravstvo in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je povedala Jerajeva in dodala, da je bilo potrebno ogromno usklajevanja že samo dveh ministrstev, da pa si ne more predstavljati usklajevanja še s tretjim oziroma v kolikor bi to prenesli kar na ministrstvo za solidarnost, bi po njenem mnenju potrebovali tudi strokovnjake, ki so se doslej s tem ukvarjali in pripravljali. “Mimogrede, to je malo prehudo eksperimentiranje, če vemo, da smo iz sklada za okrevanje zagotovili sredstva za dolgotrajno oskrbo, kar je približno 400 milijonov in tega denarja ne bo, če stvari ne bomo pripravili tako, kot smo se zavezali, da jih bomo, torej pogoj za sredstva je naša zaveza, da zakon pripravimo in ga sprejmemo s 1.1. z naslednjim letom in močno dvomim, da bo Mescu s svojim kabinetom to uspelo”, je zaskrbljujoče dejala Jerajeva.
Želijo ustanoviti nova ministrstva, finančnih posledic pa niso predstavili
Očitno pa novi koaliciji denar le ne dela takih težav, saj se očitno niso ukvarjali niti s finančnimi posledicami, ki jih za sabo prinese ustvarjanje novih ministrstev, “v preteklosti zakon, ki ni imel finančnih posledic, ni šel naprej, že tukaj je ta drugačnost”, je dejala Dimičeva, ob čemer je Jerajeva dejala, da jo današnja situacija spominja na leto 2008, ko je na oblast prišel “KGB trojček, Kresalova, Golobič in Pahor” in so povišali izdatke za 20 odstotkov zaradi razsipavanja in “isto se bo zgodilo zdaj”.
Bodoča koalicija trdi, da je več ministrstev pomeni večjo učinkovitost, ali pa je res tako, “bo pokazal čas”, meni Dimičeva, saj se doslej to še ni pokazalo. Prav tako ima bodoča vlada sodeč po svoji koalicijski pogodbi veliko denarja nameniti za zeleni prehod, kar je komentirala tudi Jerajeva in povedala, da je bil denar doslej namenjen podhranjenim sistemom predvsem v zdravstvu zaradi covida. “V obupnih razmerah so zdravniki svojo vlogo opravili odlično”, vendar smo dobili evropska sredstva na podlagi dejanskih razmer, dokazljivih, medtem, ko dvomimo, da bodo evropska sredstva dobili za mehke vsebine, kot to nameravajo”, je prepričana Jerajeva.
Večina koalicijske pogodbe je iz programa Levice, tudi v Šarčevi vladi je tako izsiljevala
Voditelj Boris Tomašič se je v nadaljevanju dotaknil tudi napovedanih sprememb v zdravstvu, in sicer ukinitev dopolnilnega zavarovanja in ukinitev popoldanskega dela zdravnikov, kar je po njegovem mnenju hud poseg v zdravstvo. Ob tem se poraja vprašanje, kako je bodoči minister za zdravje Daniel Bešič Loredan sploh pristal na to, da se kaj takega vpiše v koalicijsko pogodbo, “to so besede Levice, to poslušamo že 4 leta”, je dejala Dimičeva. Loredan se z napisanim ne strinja, kar je tudi javno povedal, saj za kaj takega nimajo sredstev, predvsem glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja. Dejstvo, da je že tukaj prišlo do nestrinjanja Loredan z lastno koalicijo, spominja na razpad Šarčeve vlade, ki je prav tako razpadla zaradi istega problema. Obe gostji kot voditelja so si enotni glede vprašanja, zakaj je Golob v koalicijo vzel Levico, ki je ne le manjša stranka, ampak bi se precej lažje uskladili s Socialnimi demokrati, meni Jerajeva, ki priznava Levici, da je sicer sposobna, saj je to že njihov tretji mandat v DZ, “vedo, kaj lahko, v pogajanjih so bili očitno najmočnejši”.
“Mislim, da so trenutno še pijani od oblasti in mislijo, da lahko spremenijo cel svet, vendar so tukaj že utečeni protokoli, tudi znotraj EU, ki so že zastavljeni, Slovenija mora v tem odigrati tako, kot je bilo zastavljeno, zato je bil tudi nakup oklepnikov zastavljen že pod ministrico SD”, je dejala Dimičeva, ki je prav tako začudena, da je Golob v vlado povabil Levico, ko pa je imel že “recept izpred štirih let, ko so izsiljevali Šarca”.
Denarja zaradi nižjih davkov ne bi bilo manj, samo pametno ga je potrebno porabiti
Obdavčitev kapitala, ukinjanje dohodninske novele, solastništvo v podjetjih, vse to so zadeve, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, vendar očitno vzete in prekopirane iz programa Levice. “Mi ves čas govorimo, da so plače preobremenjene in do dohodninske novele nismo storili, kar smo dejali, da bomo. Ko smo končno prišli do prvega koraka, sedaj oni to želijo ukiniti,” je dejala Jerajeva in dodala še komentar na grajenje nepremičnin, ki so jih prav tako obljubili, da je to nesmiselno in da ima Slovenija že zdaj preveč praznih stanovanj.
“915 tisoč ljudi danes dela, še nikoli toliko kot zdaj in vsi ti plačujejo davke, ta denar je treba pametno porabit, da ga bo še več, zato imamo gospodarsko rast in več pobranega v proračunu, njih pa samo to skrbi, kako bo zaradi te razbremenitve toliko milijonov manj,” je povedala Jerajeva pri čemer je dodala, da ljudem pustiš več in oni spet tudi več zapravijo, kar pomeni, da tega manjka, ki ga oni tako poudarjajo, ne bi bilo. Kar se tiče skrajšanega delovnega časa na 30 ur tedensko, se gostji strinjata, da če želi nova koalicija slediti finskemu in švedskemu modelu, vendar je potrebno poudariti, da tam nimajo plačanega prevoza niti malice, tukaj pa to imamo, “če se z nekom primerjaš, se moraš z istimi primerjati“, je dejala Jerajeva.
Kmalu bodo trčili ob realnost
“Premalo se zavedajo, da štiri leta zelo hitro minejo, to smo videli pri Cerarju, Virantu in Šarcu. Nadejam si poslanskega sodelovanja, ko se bo vlada osnovala in bo ta nadzor, ki ga vidimo in čutimo, popustil,” je o prvem vtisu na izredni seji povedala Dimičeva, ki je prepričana, da bodo morali v novi vladi le sodelovati z ostalimi, če bo potrebno reševanje morebitne krize, ki bi lahko prišla jeseni, glede na kovidno situacijo na Kitajskem. “Hitro bodo ugotovili, da je realnost malce drugačna, kot so sprva mislili in da se glede marsičesa tudi med seboj ne strinjajo, že v svojih sredinah bodo morali najti skupni kompromis. Potem pa smo tukaj še mi, ki predstavljamo 25 odstotkov volivcev, za katere ne morejo reči, da so nepomembni,” je dejala poslanka SDS, ki je ob koncu povedala še, da bodo morali najti neko srednjo, skupno pot, ne glede na neskladja.
Sara Kovač