Nataša Pirc Musar je bila 13. novembra lanskega leta izvoljena za prvo predsednico Slovenije. Če bi si ob tem mislili, da bodo ob tem njena podjetja prenehala s poslovanjem z državo, se je pošteno motil. Odločitev je povedala celo na zadnjem soočenju z Anžetom Logarjem, da bodo podjetja Odvetniška pisarna Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o., Ruska dača, Info hiša še naprej poslovala z državo, ne sicer z uradom predsednika Republike Slovenije, z državo pa vsekakor. Če bi kaj takšnega med volilno kampanjo napovedal kandidat ali kandidatka za predsednika oziroma predsednico na primer sosednje Avstrije, ob tem pa bi se še vozil v maseratiju s tujo registracijo, bi lahko od kandidature kar odstopil, meni novinar Bojan Požar. Nobena evropska država nima predsednika, ki bi po izvolitvi na najvišjo državno funkcijo ne samo zadržal lastništva nad svojimi zasebnimi firmami, ampak bi podjetja celo poslovala z državo prek javnih razpisov ali kar direktno. “To je za evropske demokracije nepojmljivo, nepredstavljivo, saj takšne države potem ne bi bile samo banana republike, ampak celo karteli,” meni Požar.
Mediji so ob tej napovedi molčali, saj so kartelno navijali za Natašo Pirc Musar. In res, tako iz pogodb kot Erarja je razvidno, da je po njeni izvolitvi do danes zaslužila okoli 30 tisoč evrov proračunskega denarja. Še večja težava se pojavi v povezavi z napovedano spremembo ustave.
Sprememba ustave – potrebovali bodo NSi
Koalicija je namreč septembra lani v parlamentarni postopek vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave. Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so sicer tudi med zavezami koalicijske pogodbe zapisale idejo, da bi imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta prevzel predsednik republike. To je za zdaj v pristojnosti državnega zbora. Za uveljavitev ustavnih sprememb bo sicer koalicija, ki šteje 53 poslancev, potrebovala dvotretjinsko večino v državnem zboru oziroma najmanj 60 poslanskih glasov. Te bo po pričakovanjih iskala v opozicijski NSi. Slednja se je zavzela za nekatere ustavne spremembe, ki bi jih bila pripravljena podpreti, med drugim bi spremenili tudi način imenovanja sodnikov. A v NSi bi ob prenosu imenovanja sodnikov v roke predsednika republike spremenili tudi sestavo sodnega sveta. Koalicijski predlog ustavnih sprememb sicer, kot je razvidno s spletne strani državnega zbora, spremembe člena ustave, ki določa sestavo sodnega sveta, ne predvideva.
Prikrita politizacija pravosodja
Torej gre za to, da sodnikov ne bi več imenoval državni zbor, ampak predsednik republike na predlog sodnega sveta. Stranke vladajoče koalicije. Očitno Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec računajo na leve predsednike, prav tako kadrovsko in politično levica obvladuje večinsko sestavo sodnega sveta. Kot rečeno, potrebujejo 60 glasov, ki jih nimajo, zato jih iščejo pri Mateju Toninu in NSi, ki imajo pripombe glede sestave in vloge sodnega sveta.
Sara Kovač