Ponovni poskus javnega širjenja neresnic, navajanja laži in potvarjanja dejstev s strani naj novinarke, Slovenke leta, Eugenije Carl.
Poštarji morda res obvladajo svoj posel, Slovenka leta pa očitno ne! Vsaj če sklepamo po včerajšnjem zapisu na družabnih omrežjih Facebook in Twitter, prek katerih je Eugenija Carl svojim sledilcem obelodanila, sedaj že jasno, da povsem lažno novico, da je pravdna zadeva med njo in prvakom stranke SDS Janezom Janšo končno pravnomočna. To pa nikakor ne drži – v teku je namreč še pritožba, o kateri sodišče sploh še ni odločalo, kar pomeni, da Janezu Janši ni treba plačati odškodnine v višini 6 tisoč evrov. Je Eugenija Carl to storila namerno ali res ne pozna osnov, in zatorej ne ve, kdaj je govora o pravnomočnosti?
Lažnivih navedb, potvarjanj dejstev in namernega zavajanja javnosti smo pri novinarki javnega RTV-servisa, sicer Slovenki leta, sicer že vajeni, da pa bi se spustila tako nizko, da bi lagala celo o koncu sodnega postopka, ki je očitno še v teku, pa si ne bi upali niti misliti. Še manj bi upali verjeti, da bodo to novico, ne da bi sploh preverili, ali to drži ali ne, oziroma ne da bi drugo stran povprašali za pojasnila, povzele še Primorske novice, medij, ki bi moral v prvi vrsti spoštovati določbe zakona o medijih. In s kritično distanco pristopiti k sleherni zgodbi, ne glede na to, kdo je glavni akter – novinarka, javna osebnost, politik, ali kateri koli drugi državljan Republike Slovenije.
Smo se pa zato na portalu eKoper za dodatna pojasnila obrnili na zagovornika Janeza Janše, Francija Matoza, ki nam je pojasnil, da zadeva še zdaleč ni zaključena. Kot pravi, se sklep o zavrnitvi pritožbe, ki sta ga obe stranki prejeli včeraj, 27. marca, nanaša zgolj na pritožbo, v kateri je Janez Janša Okrajnemu sodišču v Velenju predlagal vrnitev v prejšnje stanje, in sicer zaradi zamude roka za odgovor na tožbo. Ne nanaša pa se na pritožbo zoper samo zamudno sodbo, o kateri sodišče sploh še ni odločalo. Šele potem bo namreč sodba res pravnomočna in postopek zaključen.
Tožbe Janši niso vročili – razlog premajhen poštni nabiralnik
“Iz sklepa, ki ji je bil vročen, jasno izhaja, da se odločitev sodišča v Velenju nanaša le na predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi zamude roka za odgovor na tožbo, in da je zoper zamudno sodbo vložena pritožba, ki pa je višje sodišče še ni obravnavalo,” je pojasnil Matoz. Ob tem je razložil tudi to, zakaj je bila zamudna sodba sploh izdana. Sodišče je zamudno sodbo, v kateri je Janezu Janši med drugim naložilo tudi plačilo 6 tisoč evrov odškodnine Eugeniji Carl, izdalo, ker naj Janša ne bi odgovoril na tožbo. Kar pa ne drži – kot so ugotovili ob pregledu sodbe, tožba Janezu Janši namreč sploh ni bila vročena, razlog za to pa je premajhen poštni nabiralnik.
Zadeva torej ni pravnomočna in postopek, kot vse kaže, še ni končan. O vsebini pritožbe, ki očitno temelji na majhnem poštnem nabiralniku, mora najprej odločati višje sodišče v Velenju.
Eugeniji so neresnice očitno blizu
Vnovične laži novinarke Eugenije Carl pa nas čisto nehote spomnijo na dogodke s konca leta 2012. To je bil čas množičnih protestov proti takratni vladi in državi, ki so se zvrstili v več krajih po Sloveniji, tudi v Kopru. O protestih je v svojem stilu poročala tudi vrla novinarka RTV-ja Eugenija Carl, ki pa je dogajanje na treh relativno slabo obiskanih shodih v mestu videla nekoliko drugače. Gledalce je namreč zavajala z močno burjo, ki je ni bilo, z debelimi dežnimi kapljami brez sledi v lužah in s hudim mrazom, ki ga v resnici ni bilo občutiti. Nadalje je, čeprav je bil gnev večine udeležencev usmerjen predvsem v državno politiko ter v politični in siceršnji elitizem in klientelizem, Carlova s televizijskega zaslona hujskaško poročala, da so ljudje seveda protestirali proti županu Borisu Popoviču. Resnica je bila vse prej kot to – županovo sliko je nosil en samcat protestnik.
Še več, pred objektiv je “ujela” zgolj tri naključne protestnike – Vladimirja Savarina, koprski javnosti znanega kot borca za lastni privez, ki s prvim možem koprske občine, pa še s kom drugim, nikakor ne najde skupnega jezika, ter Barbaro Verdnik in Franca Jurija, ki najverjetneje ne potrebujeta posebne predstavitve. Naj napišemo le, da je težko verjeti oziroma nanju gledati kot na naključna protestnika, ne da bi se ob tem spomnili njunega rdečega političnega pedigreja in dolgoletnih vztrajnih prizadevanj, da povsem onesposobita aktualno občinsko oblast.
Le nekaj mesecev kasneje smo v medijih lahko prebirali tudi o sporu med Eugenijo Carl in uspešno lastnico modne agencije v New Yorku, Nino Lubardo Stropnik. Ta je na željo Carlove profesionalno modno fotografirala njenega sina in ji nato vrhunsko obdelane fotografije tudi poslala, kar naj bi novinarka pisno potrdila in fotografije izjemno pohvalila. Nakar je seveda prišlo do preobrata –Carlova je namreč kar naenkrat menda začela dvomiti v obstoj agencije Nina Lubarda Model Management ter na spletnih portalih in forumih širiti neresnice ter žaljive izjave, da fotografij sploh ni prejela! To naj bi bilo, kot so takrat pisali mediji, popolna laž, kar naj bi dokazoval tudi mail, ki ga je agenciji poslala Eugenija Carl.
Podobnih zgodb je še veliko, a jih na tem mestu ne bomo naštevali. Lahko samo zapišemo, da je v letošnjem letu njeno delovanje preseglo celo prag strpnosti njenih novinarskih kolegov oziroma ene najbolj uglednih novinark v državi, Rosvite Pesek, ki je javno napisala, da ima dovolj Eugenije Carl in njenih metod delovanja ter kritik drugih kolegov. Prav Rosvita Pesek je bila namreč deležna napada Carlove, ker je za komentar o odstopu predsednika vlade vprašala vodjo opozicije – Janeza Janšo, ki, kot smo že zgoraj zapisali, Carlovi več kot očitno ni ravno pogodu.
V kateri normalni državi bi ena normalna novinarka kritizirala to, da se za komentar o odstopu premiera vpraša šefa opozicije? V kateri normalni državi bi ena navadna novinarka imela pravico, da javno pljuva po uredniških odločitvah svoje televizijske hiše? In v kateri normalni državi bi lahko novinarka brez nikakršnih omejitev objavljala toliko nepreverjenih informacij? Kot je v nedavnem komentarju zapisal uveljavljeni politični analitik Sebastjan Jeretič: “V nobeni, povsod bi dobila brco v rit in odpoved.”