Predlog obdavčitve nepremičnin je dodobra razburkal slovensko javnost. Ta je namreč tako bizaren, da so nekateri predvidevali, da gre le za distrakcijo, s katero želi vlada končati pogovore o mafijskih povezavah v policiji in Golobovem laganju o pritiskih na policijo. A očitno vlada misli smrtno resno. Pri tem tako laže, da že sama sebi nasprotuje. Pravi, da želi omogočiti lažji dostop do stanovanj, hkrati pa v dokumentih organov v sestavi kaže, da se bori za obratno – za čim manj pozidav, s tem pa vedno višjo ceno nepremičnin.
V dokumentu Geo Slovenija, ki ga je mogoče najti na domači strani Geodetske uprave Slovenije (GURS) in je organ v sestavi okoljskega ministrstva, je na deseti strani zanimivo besedilo, ki razkriva, kakšni so resnični cilji slovenske vlade v navezavi na pozidavo in dostopnost stanovanj.
Temeljito branje omogoča uvid v dejstvo, da si v resnici želi drastično omejiti pozidavo, kar bo seveda povzročilo nadaljnje pomanjkanje, dražitev stanovanj in najemnin, pa tudi novih gradenj. GURS namreč v svoji strategiji jasno priznava, da je cilj, ki ga nalaga evropska strategija, zmanjšanje in ne povečanje prirasta pozidanih zemljišč – in to kar za četrtino.
Tako je zapisno v besedilu, za katerega nočejo, da ga vidite
• Nacionalni program varstva okolja 2030 predvideva zmanjšanje neto letnega prirasta pozidanih zemljišč za 25 % do leta 2030 in ničelni prirast pozidanih površin od leta 2050 naprej. Tla so neobnovljiv naravni vir, njihovo nastajanje in obnavljanje traja desetine tisočletij, so pa zaradi zagotavljanja ekosistemskih storitev življenjskega pomena za ljudi in okolje.
• Skladno s 76. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) (ZVO-2) predstavlja vsebina Nacionalnega programa varstva okolja 2030 okoljsko izhodišče.
• To izhodišče je bilo upoštevano tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050) in se udejanja skozi instrumente urejanja prostora (ki so prostorsko načrtovalski ukrepi in ukrepi zemljiške politike po ZUreP-3). SPRS 2050 vsebuje cilj zmanjševanja letnega neto prirasta pozidanih zemljišč do 0 % v letu 2050 ter zmanjšanja deleža razvrednotenih območij.
Cilj zmanjšanja neto letnega prirasta pozidanih zemljišč za 25 % do leta 2030 in ničelni prirast pozidanih površin od leta 2050 naprej vključuje tudi strateški načrt krožnega gospodarjenja s prostorom, ki ga postavlja kot osrednji strateški cilj, tako da mu načrt tudi dosledno sledi.
Končni cilj – manj stanovanj, višje cene
Jasno je torej, kakšen je cilj oblastnikov. Manj gradenj pomeni manj stanovanj in hiš, manj stanovanj in hiš pomeni višje cene nepremičnin in najemnin. Zeleni prehod in evropska regulativa pač vodita do povsem logičnega zaključka, da bodo stanovanja mladim družinam povsem nedostopna, na koncu pa bodo takšni nesrečniki povsem odvisni od tega, da bodo v dobrih odnosih z levimi politiki, ki jim bodo delili davkoplačevalski vbogajme.
Tudi predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin je treba razumeti v enakih okvirjih – noben davek na svetu ni zmanjšal cen obdavčene dobrine, zvišal pa vsekakor. Mehanizem je seveda jasen – oddajalci nepremičnin bodo najemnine povišali, da bi s tem odplačali še novi davek. Tiste, ki so do zdaj imeli prazna stanovanja, novi davek ne bo vzpodbudil, da bi nepremičnino oddajali, saj niti do zdaj niso pogrešali izpada prihodka, ki bi ga povrnila najemnina. V resnici je torej celoten sistem postavljen za izčrpavanje in ohranjanje privilegijev, torej tako stanovanjska politika kot “zeleni” prehod.