“BiH je sod smodnika in je to vedno bila. Časi so takšni, da Moskvi verjetno ugaja, da se pojavi še kakšen problem,” meni mednarodni pravnik Pogačnik. “Ta moment je najbolj zaskrbljujoč scenarij, da bi tudi Vučić posegel po radikalnih prijemih, da odvrne pozornost javnosti od dogodkov v Srbiji. Ima kar razvejano mrežo hujskačev po regiji, od prej omenjenega Dodika do Mandića in Kneževića v Črni gori ali pa bi se ponovno zakuhala situacija na Kosovu,” pa opozarja politični analitik Videtič.
Razmere na Zahodnem Balkanu se v zadnjem času močno zaostrujejo, zlasti v BiH in Srbiji. V primeru BiH so oči mednarodne javnosti uprte zlasti v predsednika entitete Republika Srbska Milorada Dodika, ki kaže vse močnejše odcepitvene težnje. 26. februarja je bil Dodik obsojen na zaporno kazen (eno leto zapora in šest let prepovedi političnega udejstvovanja). Politični vodja bosanskih Srbov je bil na zapor obsojen zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.
Parlament Republike Srbske je po obsodbi predsednika sprejel dokument, v katerem je sodbo označil za državni udar. Dodika je v Banjaluki v znak podpore sicer obiskal srbski predsednik Aleksandar Vučić, Moskva pa je sodbo kritizirala kot politično, iz EU in ZDA pa so prišli pozivi političnim akterjem v BiH k zadržanosti. Zatem je 28. februarja Narodna skupščina Republike Srbske sprejela več zakonov, med njimi tudi takšnega, ki ukinja pristojnosti pravosodnih institucij BiH na območju Republike Srbske. V Sarajevu so v odzivu na sprejete zakone napovedali protiukrepe.
Odločitev Banjaluke je obsodil del mednarodne skupnosti, rekoč, da gre za spodkopavanje avtoritete institucij BiH. Prav tako so Banjaluko obtožili, da spodkopava daytonski mirovni sporazum. 3. marca pa je Dodik pozval Srbe v Bosni in Hercegovini, ki so zaposleni v državnih institucijah, naj dajo odpoved v skladu z minuli teden sprejeto zakonodajo v parlamentu te entitete BiH. 5. marca je Dodik podpisal ustavno sporne zakone o prepovedi delovanja pravosodnih in varnostnih institucij BiH (tudi sodišča in tožilstva BiH) na območju entitete Republike Srbske.
Dodik: Bošnjaki želijo vojaški konflikt
6. marca, po srečanju z Dodikom, je Vučić neposredno obtožil Sarajevo poskusa uničenja Republike Srbske. Dodik, proti kateremu je tožilstvo BiH uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red, pa je Bošnjake obtožil, da želijo vojaški konflikt. Isti dan so v Bruslju opozorili, da zakoni, ki jih je uveljavila Republika Srbska o prepovedi delovanja pravosodnih in varnostnih institucij BiH na območju entitete, spodkopavajo ustavni in pravni red države ter ogrožajo temeljne svoboščine državljanov. 7. marca je o BiH razpravljal tudi Varnostni svet ZN. Na srečanju za zaprtimi vrati niso sprejeli odločitve.
Mednarodna skupnost: Za nestabilnost so krive poteze Republike Srbske
Rusija je izrazila mnenje, da je obsodba Dodika zaostrila razmere v BiH, večina drugih članic VS pa meni, da so za nestabilnost krive poteze Republike Srbske. Isti dan je Vučić za javnost sporočil, da ruski predsednik Vladimir Putin jasno vidi poskuse visokega predstavnika v BiH, da zruši Dodika, mediji pa so poročali, da dan po uveljavitvi ustavno spornih zakonov v Republiki Srbski naraščajo napetosti v BiH. Po poročanju nekaterih medijev so Srbi na zahtevo notranjega ministrstva entitete zapustili urad državne agencije Sipa v Banjaluki. Bošnjaški član predsedstva BiH Denis Bećirović je pozval k okrepitvi sil Eufor in Nato, o zakonih pa presoja ustavno sodišče BiH.
Mednarodna vojaška misija Eufor je napovedala krepitev prisotnosti v državi
Mediji so ta dan še poročali, da je Ustavno sodišče BiH na izredni seji do sprejema končne odločitve zadržalo izvajanje spornih zakonov Republike Srbske. 8. marca pa je ameriški državni sekretar Marco Rubio opozoril, da Dodikova dejanja ogrožajo varnost v državi (10. marca je še sporočil, da je Washington odločen preprečiti razpad BiH). Mednarodna vojaška misija Eufor je medtem napovedala krepitev prisotnosti v državi. 10. marca se je oglasil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je sporočil, da Nato ne bo dovolil varnostnega vakuuma v BiH. Svojo izjavo je podal v Sarajevu.
Stopnjevanje napetosti tudi v Srbiji – državo so preplavili študentski protesti
Dogajanje se zadnje mesece zaostruje tudi v Srbiji. Spomnimo, da se je 1. novembra 2024 zrušil nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu, posledično je umrlo 15 ljudi. Od tedaj se po vsej državi vrstijo protesti, na čelu katerih so študentje, ki organizirajo različne protestniške aktivnosti. Od začetka množičnih protestov se je v državi sicer zgodilo več pomembnih zadev. Zaradi nesreče v Novem Sadu je bila proti trem osumljencem vložena obtožnica. Prav tako se je na isti dan (4. marca) v srbski skupščini zgodil obsežen pretep, protestniki pa so v zgradbo skupščine metali jajca. 7. marca je sledila vsesplošna stavka. 11. marca so študenti blokirali vstop v stavbo RTS, potem ko jih je voditeljica v večernem dnevniku označila za “drhal”. Študenti so medtem v Novem Sadu prav tako preprečevali vstop v zgradbo tamkajšnje javne RTV.
Komentar mednarodnega pravnika Mihe Pogačnika:
“V Srbiji je očitno nek režim, s katerim ljudje niso najbolj zadovoljni. Gre pa v bistvu za notranje zadeve Srbije. Ali je Srbija pripravljena za evropsko pot ali ni, pa je še eno pomembno vprašanje. Vsaj trenutni režim je namreč “satelitsko” povezan z Rusijo. Obenem se pojavlja vprašanje, kakšna je “satelitska” povezava med Srbijo in režimom v Ljubljani (vmes se nahaja tudi Dodik, šef Republike Srbske). Nedvomno so zadeve občutljive in se razvijajo v nevarno ter napačno smer, na kar sem že večkrat opozoril. Takšna nestabilna država, kot je BiH, je problematična že sama po sebi, tudi iz mednarodnopravnega vidika (BiH je samostojna in neodvisna država; paziti je treba, da se v njeno samostojnost in suverenost ne posega), saj je nastala v zelo čudnih okoliščinah, ob razpadu Jugoslavije.
Tedaj jo je mednarodna skupnost priznala (državnost), obenem pa se je zgodil embargo na orožje itd. Če je država samostojna in neodvisna, potem ima pravico do samoobrambe. To je bil prvi veliki zaplet, nakar je sledil daytonski sporazum, ki je “pravni monstrum”, ki je zelo težko berljiv in razumljiv tudi, po mojem mnenju, za zelo dobre mednarodne pravnike in je precej neživljenjski. Vse to skupaj z vsemi tremi nacionalnostmi pa prispeva k temu, da je zadeva eksplozivna (“sod smodnika”). BiH je to vedno bila. Časi so takšni, da Moskvi verjetno ugaja, da se pojavi še kakšen problem (Rusija namreč izgublja ogromno število vojakov, v treh letih pa ni dosegla kakšnih vrhunskih rezultatov). Ukrajine si Rusija po konvencionalni poti ne more pokoriti, Putinu pa verjetno ustreza, da se pojavi še kakšna težava.
V tem času so namreč morali oditi tudi iz Sirije … Kremelj globalno izgublja moč, še zdaleč pa niso nenevarni in nemočni, zato jih ne gre podcenjevati. In z ozirom na tradicionalno zavezništvo med Moskvo in Beogradom (zraven sta še Banjaluka in Ljubljana), zadeva postane precej nevarna. Upam, da se v to zgodbo ne bo ujela tudi Slovenija. Bi pa Slovence morala bolj zanimati Slovenija in kakovost življenja pri nas kot pa dogajanje v Beogradu. Me pa skrbi dogajanje, zlasti v kombinaciji z Viktorjem Orbanom, ki je edini državnik v EU, ki ni protiruski (ob slovaškem predsedniku vlade Robertu Ficu). In če bi se dogodki začeli odvijati v napačno smer, bi to lahko začelo resno skrbeti tudi Slovenijo … Časi so slabi in v slabih časih slabi padejo. In na slabe čase je treba biti pripravljen.
To pa pomeni: obrambna sposobnost, varnostna sposobnost, nacionalna enotnost, enotnost v zunanjih zadevah, sicer si lahko zelo lahka žrtev. Ne trdim, da se bo kaj zgodilo, je pa treba biti pripravljen in ustrezno obrambno usposobljen. Vsaj neka osnovna pripravljenost mora biti. Zame informacija, da Slovenija same sebe ni sposobna ubraniti (na svojem malem ozemlju), pomeni, da je lahka tarča. Slovenija bi morala pokazati neko resnost v smislu oboroževanja, saj ni mogoče računati na druge, če sam nisi resen. Slovenija bi se morala maksimalno pripraviti in maksimalno oborožiti za defenzivo, da postane problematična za morebitnega agresorja (v teoriji), da ni več lahka tarča, obenem pa dogovoriti se s tistimi državami, ki smo jim blizu (Hrvaška absolutno je), za neko skupno strategijo, kako bi se obnašali, če bi prišlo do najhujšega scenarija.”
Komentar političnega analitika Mirana Videtiča:
“Eskalacija razmer na Balkanu, predvsem tu mislim na BiH, je posledica povsem napačne politike EU in bivše demokratske administracije v ZDA in nerazumevanja regije s strani zaslepljenega Zahoda. Če pustim ob strani, da je pasivnost zadnjih let pripeljala do močnega ruskega vpliva v tej najbolj eksplozivni regiji v Evropi, pa izstopa predvsem neumnost Zahoda, ki je na zadnjih volitvah v BiH izsilil neko koalicijo social-kriminal-mavričnih in separatističnih sil znotraj BiH. Tu mislim na t. i. bošnjaško trojko (SDP z voditeljem Nikšićem, NiP z notornim in po pisanju BiH medijev, v kriminal vpletenim zunanjim ministrom Konakovićem ter “mavričnim” Fortom, liderjem stranke NS) v kombinaciji z Dodikovo SNSD in Čovićevo HDZ BiH.
