Čeprav so nam obljubljali ples, pa se očitno niti najmanj ne pleše občinam. Nova zakonodaja namreč otežuje sprejemanje občinskih prostorskih načrtov (OPN), s katerimi načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena in določajo namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za umestitev načrtovanih posegov v prostor.
Do občutka nezadovoljstva pri prostorskem načrtovanju prihaja na račun sprememb, ki jih od leta 2023 uvajata Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) in Gradbeni zakon (GZ-1), sami postopki so namreč postali bolj zapleteni, strožji, posledično pa tudi daljši. Ker OPN določa pogoje za gradnjo, prihaja do povsem nepotrebnih zamud pri gradbenih projektih. S tem ko so postopki dolgotrajni in zahtevajo prilagajanje raznovrstnih študij pri občinah, nastajajo večji stroški. Dolgotrajno sprejemanje OPN-jev pa seveda vpliva na nezadovoljstvo investitorjev in občanov.
Tako gradbeni zakon kot tudi zakon o urejanju prostora zahtevata tudi večjo mero usklajevanja med civilno družbo, občinami in državnimi institucijami. Ministrstva, agencije in zavodi, ki nastopajo v vlogi mnenjedajalcev, imajo večja pooblastila. Slednji lahko vplivajo na samo zavrnitev OPN-ja, kar pomeni, da lahko zahtevajo popravke, kar vse skupaj samo podaljša. Potrebno je zavedanje, da se sprejemanje OPN-jev že tako odvija v več fazah, na razpolago pa mora biti možnost za javno razpravo. V luči zapletene situacije tako ne preseneča, da so ljudje vse bolj nezadovoljni.
Občine so v luči zahteve obvezne digitalizacije prostorskih načrtov primorane v prilagajanje informacijskih sistemov. “Zahtevana je uskladitev s sistemom enotne evidence nepremičnin in bolj podrobno kartografsko dokumentacijo. Prostorski načrti morajo biti usklajeni s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in drugimi dolgoročnimi državnimi strategijami,” v zvezi med zahtevami opozarjajo pri Informativnem portalu osrednje Slovenije. Prav tako opozarjajo tudi, da do zavrnitve ali zahteve za popravek lahko pride tudi v primeru, ko predlog s strani občine ni v skladu z državno politiko.
Izdajanje gradbenih dovolj je oteženo v luči sledenja “zelenemu trendu”. Skladno z novo zakonodajo je namreč zahtevana bolj podrobna presoja vplivov na okolje. Iz tega razloga so potrebni bolj okrepljeno sodelovanje z okoljskimi agencijami in dodatne analize. Ker lahko že najmanjše spremembe terjajo izdelavo popravka ali celo izdelavo dodatne študije, se sam postopek prostorskega načrtovanja še dodatno upočasni. Da so državne zahteve pretirano rigidne in gredo v smeri zaviranja razvoja v znak kritike po navedbah Informacijskega portala OS, poudarjajo številni investitorji in občine. V luči manj fleksibilnega prostorskega načrtovanja si občine nadejajo, da vendarle pride do poenostavitve postopkov ali da država priskoči na pomoč pri samem usklajevanju.
Nosilci urejanja prostora se ne držijo rokov za izdajo mnenj
Na marčevskem rednem plenarnem zasedanju državnega zbora je poslanec SDS Žan Mahnič opozoril na problematiko, ki nastaja v luči sprejemanja OPN-jev. Do blokiranja občin in naselij po njegovih besedah prihaja zaradi počasnih odzivov ministrstev, ko želi občina sprejemati OPN. Čeprav zakonodaja določa 30-dnevni rok, se ga niti eno od ključnih ministrstev ne drži.
“Odzivi trajajo tudi pol leta ali dlje. Največji problem je Direkcija Republike Slovenije za vode, ki je absolutni rekorder, saj ne odgovarja tudi po osem mesecev ali več, nato pa vedno poda negativno mnenje in od občin zahteva študije in novelacije poplavnih kart, ki bi jih morala v bistvu po zakonu izdelati sama,” je pojasnil Mahnič. Kot problematično je označil ministrstvo za kmetijstvo, kjer si dovolijo z mnenji zavrniti skoraj vse predlagane pobude. Prav tako je problematiziral, da so mnenja ministrstva brez jasnih meril prepuščena subjektivni izkustveni presoji referentov, ne upoštevajo pa presoj občin, ki svoj prostor najbolje poznajo.
Občine so po besedah Mahniča samo še “poštar, ki izpolnjujejo zahteve enega in drugega ministrstva, hkrati pa so občine tiste, ki kasirajo slabo voljo naših občank in občanov, ki si želijo na svoji zemlji, na svoji nepremičnini čim prej graditi”. Na omenjeno problematiko je poslanec SDS opozoril že lani, a se po njegovih besedah stanje do danes ni izboljšalo. Kvečjemu je še slabše.
Minister za notranje vire in prostor Jože Novak je v odgovoru na poslansko vprašanje, kdaj se bo pričelo spoštovati zakonske roke in se bo OPN skladno s predvidevanjem spreminjalo na dve do tri leta, izrazil strinjanje, da problematika v zvezi z roki obstaja. Ob tem pa napovedal, da je dal v javno razpravo dopolnitev predloga zakona o urejanju prostora, s katerim se vzpostavlja medresorsko skupino, ki bi jo bo vodil sam kot minister. Poskuša namreč dobiti moč, da se nekatere stvari dodatno uskladi s pomočjo medresorskega dela. “V zakonu pišem, da se v 30 dneh ali v tistem roku, kot ga zakon predvideva, mora dati mnenje. Če se ga ne da, se šteje, da je dano,” je izpostavil in dodal, da se zaveda, da bo naletel na kopico pravnih vprašanj, ali je to sploh mogoče, a upa, da bo do nekega kompromisa vendarle na koncu prišlo. Čas bo nedvomno pokazal, ali bo vse ostalo pri željah, do takrat pa se bodo morale občine po svoje soočiti z vsemi težavami, ki so posledica dodatne birokratizacije, ki močno hromi slovensko družbo.
Ž. N.