Poslanec SDS Jožef Jelen je naslovil poslansko vprašanje na Vlado Republike Slovenije v zvezi z nenadnim zaprtjem 40 bencinskih servisov po Sloveniji, med drugim tudi v turistično privlačni občini Solčava. Do zaprtij je prišlo brez predhodnega obvestila lokalnim skupnostim, kar po mnenju poslanca kaže na popolno ignoranco do prebivalcev, občin in turističnih ponudnikov.
Zaprtje bencinskih servisov odpira širše vprašanje o odgovornosti vlade pri ohranjanju ključne infrastrukture za mobilnost, gospodarski razvoj in trajnostni turizem na podeželskih območjih. “Gre za resen udarec podeželju, lokalnemu gospodarstvu in turizmu – prav v času poletne sezone,” opozarja poslanec SDS Jožef Jelen, ki je vlado zaradi nujnosti situacije in škodljivih posledic pozval k takojšnjemu odzivu.
Družba Petrol je v ponedeljek začela zapiranje štirih bencinskih servisov – Petrina, Črni Vrh nad Idrijo, Solčava in Podkoren. Gre za opozorilo na nov vladni ukrep za regulacijo cen goriv, ki omejuje maržo trgovcev in ogroža poslovno vzdržnost podjetja, poročajo Slovenske novice. Črpalke sicer ostajajo zaprte “do nadaljnjega”. Poleg tega bodo izključene tudi e-polnilnice. Kljub zaprtju bodo intervencijske službe z gorivom oskrbljene nemoteno.
Petrol svojo potezo pojasnjuje kot nujno zaradi predolge in škodljive regulacije, ki po njihovem prepričanju posega v poslovno vzdržnost, razvojne načrte in energetsko tranzicijo države.
Popolna ignoranca do ljudi in skupnosti
Zaprtja so sprožila val ogorčenja, saj so bila izvedena brez prehodnega obvestila skupnostim in turistom, kar je poslanec Jožef Jelen označil za “popolno ignoranco do prebivalcev, občin in turističnih ponudnikov”, kot še posebej problematično pa je izpostavil dejstvo, da so se zaprtja zgodila v poletni turistični sezoni, ko je podeželje, vključno z občinami, kot je Solčava, odvisno od obiska turistov, ki potrebujejo dostop do goriva, osnovnih storitev in informacij.
Poslansko vprašanje Jožefa Jelena so iz navedenih dejstev v nadaljevanju upravičena, upravičeno pa je tudi opozorilo na nujnost takojšnjega ukrepanja:
- Ali se Vlada RS zaveda, da zapiranje bencinskih servisov v podeželskih občinah (kot je Solčava) pomeni neposredno uničevanje razvoja slovenskega turizma in trajnostnega podeželja?
- Zakaj so bili ti servisi zaprti brez predhodnega obvestila in posvetovanja z lokalnimi skupnostmi in občinami, ki jih je to neposredno prizadelo?
- Kdo je bil na ravni vlade ali pristojnih ministrstev seznanjen s tem valom zapiranj? Kateri ukrepi so načrtovani za omilitev posledic?
- Kakšne rešitve Vlada RS načrtuje za nadomestitev izgubljene infrastrukture, ki je ključna za turizem (gorivo, informacije, orientacija, osnovna oskrba)?
- Ali Vlada RS namerava pripraviti poseben akcijski načrt za ohranitev ključnih podpornih storitev na podeželju, vključno z bencinskimi servisi, v luči celostnega razvoja slovenskega turizma in podeželja?
- Ali Vlada RS meni, da se z odtegnitvijo osnovnih storitev, kot je oskrba z gorivom, sploh še lahko spodbuja življenje in turizem v krajih izven mestnih središč?
Zapiranje servisov pomeni omejevanje dostopnosti do osnovnih storitev na podeželju, neposredno škodo turističnim ponudnikom in obiskovalcem, zmanjševanje prometne varnosti ter povečano izseljevanje in gospodarsko stagnacijo ruralnih območij, opozarja poslanec Jelen in dodaja, da gre “med drugim tudi za nenadno in množično motnjo v osnovni infrastrukturi, ki neposredno vpliva na življenje ljudi, mobilnost prebivalstva in kakovost turistične ponudbe”.
Po njegovem mnenju se bodo brez takojšnjega ukrepanja posledice še stopnjevale – “od zmanjšanja varnosti in dostopnosti do dolgoročne gospodarske škode za najbolj ranljiva okolja”. Poletna sezona je za podeželski turizem ključnega pomena, saj takrat kraji, kot je Solčava, beležijo največji obisk. Zaprtje servisov v tem obdobju povečuje gospodarsko škodo za lokalne ponudnike, ki so že tako prizadeti zaradi poplav leta 2023 in drugih izzivov.
Do omejenega dostopa do goriva tudi nujne službe
Zaprtje bencinskih servisov pa ima več negativnih posledic, saj omejuje dostop do goriva, kar prisili prebivalce in turiste, da prevozijo daljše razdalje do najbližjega delujočega servisa. To povečuje tveganje za prometne nesreče, zlasti na podeželskih cestah, kjer je infrastruktura pogosto slabša. Prav tako lahko pomanjkanje goriva v oddaljenih krajih ogrozi delovanje nujnih služb, kot so reševalci in gasilci.
Vpliv na turizem in mednarodni ugled države
Slovenski turizem je v zadnjih letih dosegel pomembne uspehe, saj je država leta 2024 beležila 7,5-odstotno rast mednarodnih prihodov, kar je preseglo evropsko in svetovno povprečje. Slovenija se pozicionira kot zelena, trajnostna in butična destinacija, pri čemer je podeželski turizem ključni steber te strategije.
Zaprtje bencinskih servisov na podeželju neposredno ogroža te dosežke, nenadna zaprtja infrastrukture, kot so bencinski servisi, pa ustvarjajo tudi vtis neorganiziranosti in nezanesljivosti, kar lahko škoduje mednarodnemu ugledu države. Lokalna podjetja, zlasti tista, ki so odvisna od turističnega prometa, so neposredno prizadeta. Brez bencinskih servisov turisti pogosto obidejo manjše kraje, kar zmanjšuje prihodke gostinskih obratov, kmetij in ponudnikov doživetij.
Kriv je požrešen Golob
Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi premier Robert Golob, je na zaprtje bencinskih servisov odzvala z izjavo, v kateri je Petrol obtožila “brezobzirnega pohlepa po dobičku” in poudarila, da bo “vedno na prvo mesto postavila dobrobit ljudi”. A požrešna je v resnici vlada, ki znižuje marže trgovcev z gorivi. Dviguje pa dajatve, ki gredo v vse bolj luknjast proračun.
Vlada ni javno pojasnila, kako je nova uredba vplivala na poslovanje bencinskih servisov ali zakaj ni predvidela njihovih zapiranj. Namesto tega se zdi, da vlada odgovornost prelaga na Petrol, kar ne rešuje težav prizadetih skupnosti. Dejstvo, da so bila zaprtja izvedena brez predhodnega obvestila ali posvetovanja z lokalnimi skupnostmi, kaže na centraliziran pristop k odločanju. To je v nasprotju z vladnimi obljubami o podpori regionalnemu razvoju in trajnostnemu turizmu. Vlada ni predstavila nobenih konkretnih ukrepov za omilitev posledic zapiranj, kot so nadomestne oskrbne točke, subvencije za podeželske servise ali spodbude za alternativne oblike mobilnosti. To pušča podeželske skupnosti brez rešitev in povečuje njihovo odvisnost od oddaljenih urbanih centrov.
Zapiranje bencinskih servisov na podeželju odraža širši trend centralizacije osnovnih storitev, ki ga vlada očitno dopušča ali celo spodbuja. To je v nasprotju s cilji Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022–2028, ki poudarja pomen enakomernega razvoja in ohranjanja infrastrukture na podeželju.
A. H.