Pravičnost. Beseda, ki je v političnem diskurzu levice postala mantra, za katero se skriva cela paleta ideoloških eksperimentov. Podnebna pravičnost, družbena pravičnost, ekonomska pravičnost, itd. – a kje so rezultati? Vse, kar občutimo, je vse večja nepravičnost, ki jo vedno dražje plačujemo – ne samo z denarjem, ampak tudi s kakovostjo življenja in prihodnostjo.
Njihova pravičnost ni nič drugega kot prazna floskula, za katero se skriva neustavljiva želja po preoblikovanju družbe v skladu z njihovimi idejami, nazori in blodnjami. Cena? Vedno višja.
Pravičnost za privilegirane
Ko govorijo o pravičnosti, je jasno, da mislijo le na nekatere. Podnebna pravičnost na primer pomeni, da vi plačujete dražje energente in stroške, da lahko elita uživa v “zelenih” projektih, ki pogosto ne prinesejo nobenega pravega učinka. Družbena pravičnost pomeni, da se vaše plače obdavčujejo do onemoglosti, da lahko nekateri živijo na račun države. Ekonomska pravičnost? Ta nas spravlja v situacijo, ko podjetniki zapirajo svoja podjetja, ker jih dušijo birokracija in davki, medtem ko vlada razmetava z denarjem za svoje nevladne organizacije in ideološke projekte.
Je to pravičnost? Ali pa je to morda le manipulacija, s katero levica prikriva svoje neuspehe in svojo nesposobnost, da bi zagotovila blaginjo za vse? Ker dela ravno nasprotno kot govori – ustvarja “blaginjo za peščico”.
Kdo plačuje njihovo pravičnost?
Toda najdražja stvar v Sloveniji danes ni gorivo ali elektrika. Najdražja je ideologija levice. Ta ideologija nas vsak dan stane več. Stane nas varnosti, saj se ljudje bojijo hoditi po ulicah, kjer se kaznuje po sistemu, ki več pozornosti posveča pravicam storilcev kot pravici do varnosti žrtev. Stane nas kakovosti življenja, saj vse več Slovencev ne zmore pokriti osnovnih stroškov. Stane nas prihodnosti, saj mladi izgubljajo vero, da lahko tukaj zgradijo svoje življenje.
Levica je mojstrica ustvarjanja težav, ki jih nato rešuje z dragimi in neučinkovitimi rešitvami. Njihova agenda pod krinko pravičnosti le še bolj deli družbo. Govorijo o solidarnosti, a ustvarjajo razlike. Govorijo o svobodi, a jo dušijo z omejevanjem svobode govora. Govorijo o enakosti, a se sami postavljajo nad zakon.
Slovenija potrebuje resnično pravičnost
Resnična pravičnost ne deli ljudi, temveč jih združuje. Resnična pravičnost postavlja na prvo mesto vrednote: delo, poštenost, ustvarjalnost in odgovornost. Resnična pravičnost omogoča mladim dostop do kakovostnega izobraževanja, družinam dostopna stanovanja, upokojencem dostojne pokojnine, podjetnikom svobodo ustvarjanja in bolnikom hitre ter kakovostne zdravstvene storitve. Resnična pravičnost ne pomeni prerazporejanje denarja med skupinami, temveč ustvarjanje pogojev, da se vsak posameznik lahko razvija in prispeva k skupnemu dobremu.
Levica je prepričana, da ima monopol nad pravičnostjo. A njihova pravičnost je nepravičnost za vse nas. Plačujemo jo mi – upokojenci, delavci, mladi, družine. Plačujemo jo z našim delom, z našimi davki, z našo prihodnostjo.
Slovenija si zasluži boljše. Ne potrebujemo ideoloških eksperimentov pod pretvezo pravičnosti. Potrebujemo politiko, ki bo delovala za ljudi, ne za agende. Politiko, ki bo gradila, ne razgrajevala. Politiko, ki bo znova postavila Slovenijo in njene državljane na prvo mesto.
Dovolj je njihove “pravičnosti”! Čas je za resnično pravičnost. Čas je, da Slovenijo postavimo na prvo mesto.
Dominik Štrakl