V Sloveniji od leta 2006 nastaja nov prevod Svetega pisma, ki bo temeljil na slavnem francoskem prevodu Svetega pisma, t. i. Jeruzalemski Bibliji. Slednjo so si po besedah akademika Jožeta Krašovca, odgovornega nosilca in urednika projekta, za temelj vzeli zato, ker vsebuje vrsto bogatih uvodov in opomb, ki dodatno pojasnjujejo besedilo.
Novi prevod Svetega pisma v slovenskem jeziku je začel nastajati deset let po tistem, ko je pri Svetopisemski družbi Slovenije izšel standardni prevod Svetega pisma, ki je bil prvi ekumenski prevod Svetega pisma v slovenščini in sedmi prevod Svetega pisma v naš jezik.
Bogastvo uvodov in opomb
Jože Krašovec na vprašanje, zakaj novi prevod po tako kratkem času, odgovarja, da je treba vsak prevod po desetih letih pregledati. Pri pregledu so ugotovili, da obstaja več razlogov za pripravo novega prevoda. Predvsem so želeli, da bi ta bolj upošteval bogastvo uvodov in opomb Jeruzalemske Biblije (La Bible de Jerusalem). Poleg tega gre pri standardnem prevodu za ekumenski prevod, namenjen tako katoličanom kot protestantom, medtem ko bo ta izdaja zgolj katoliška.
Za prevod po Jeruzalemski Bibliji so se po besedah akademika odločili, ker gre za najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma v obdobju po drugi svetovni vojni, preveden v številne jezike: “Je klasičen prevod, ki se dokaj dosledno drži izvirnih besedil in značilnega svetopisemskega sloga, hkrati pa uporablja lepo sodobno francoščino.”
Dodatno obrazloženih še 600 besed
Toda slovesa Jeruzalemske Biblije po navedbah Krašovca ne povezujejo zgolj s prevodom, temveč morda še bolj z odličnimi in uporabnimi uvodi, opombami, referencami in raznimi dodatki. “Ti so prirejeni za spoznavanje temeljnega pomena najpomembnejšega besedišča. Okoli 600 besed je izčrpno obrazloženih v opombah, česar v drugih izdajah Biblije praktično ni,” je dejal.
Pri prevajanju poleg Krašovca sodelujejo še Matjaž Maksimilijan, Miran Špelič, Janez Zupet, Bogomir Trošt in drugi, poleg njih pa še vrsta lektorjev, bralcev korektorjev in drugih sodelavcev.
Bogata zgodovina prevodov
Do danes smo sicer Slovenci dobili že sedem prevodov celotnega Svetega pisma. Prvi je Sveto pismo v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin (1584). Za drugi prevod je v letih 1784–1802 poskrbel Jurij Japelj. Tretji prevod je nastal v letih 1856–1859, pobudo zanj pa je dal ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Četrti prevod je nastajal v letih 1870–1898 ob sodelovanju jezikoslovca Frana Miklošiča ter pisatelja Josipa Stritarja.
Peti prevod je leta 1914 pripravil Čeh Anton Chraska, namenjen pa je evangeličanom. Šesti prevod, ki je izšel v letih 1958–1961, je znan kot mariborska izdaja Svetega pisma. Standardni prevod Svetega pisma pa je nastal v letih 1980–1996 pod vodstvom Jožeta Krašovca.
M. P., STA