Kierkegaard: Vera v Boga je stvar “strasti”

Foto: STA

Pred 160 leti je na današnji dan umrl “vitez subjektivnosti”, danski filozof in eksistencialist Søren Kierkegaard. Zanj je bila vera stvar posameznika, ki izbere pot vere. Vera v Boga je po njegovo stvar “strasti”, prava resnica pa samo tista, ki vzgaja in pripomore k izboljšanju človeka.

Eden največjih mislecev 19. stoletja je bil prepričan, da verovati pomeni biti. Njegove analize načinov človekove eksistence so odločilno vplivale na filozofijo ekstistence 20. stoletja.  Kierkegaardovo ključno vprašanje je: kako jaz kot bivajoč subjekt stopam v odnos do Boga?

Odločilno je verovati
Odločilno je torej – verovati ali ne? Ne verovati je greh, je vztrajanje v obupu. Kierkegaard si zastavi nalogo, da človek kot individualna SAMOST realizira “univerzalno” človekovega bivanja. Resnično bivajoč človek je popolnoma individualen človek brez sebi enakega in hkrati univerzalni človek s tem, ko je “Božji otrok”.

Preseči hedonizem don Juana
Kierkegaard govori o treh stadijih eksistence: estetskem, etičnem in religioznem. V prvem je človek pri uresničevanju življenja odvisen od zunanjosti. Uživa v čutnosti in njegov moto je: Uživaj življenje! V drugem, etičnem stadiju v obupu izbere samega sebe; življenje postane resno in kontinuirano. Ker pa spozna, da ne zmore živeti etično idealno, ga zmožnost spoznanja krivde vodi v religiozni stadij.

Človek, ki samega sebe prizna kot grešnika, doume, da se v krščanskem smislu ne more sam osvoboditi greha, ker lahko samo Bog postavi pogoje resnice. Tako človek šele v veri brez pridržkov utemeljuje samega sebe v Bogu.

Kierkegaard je sicer odraščal v protestantskem okolju rojstnega Københavna in tam študiral filozofijo ter teologijo. Po očetu je podedoval zapuščino, ki mu je omogočila, da se v življenju ni nikoli odločil za poklic luteranskega duhovnika, temveč se je posvetil filozofiranju in pisanju. Umrl je mlad, pri 42 letih, 11. novembra 1855, v københavski bolnišnici.

Vesna Vilčnik

  • janez zorman

    Tudi Slovenci smo lahko ponosni na posameznike, ki podobno razmišljajo in jih imamo celo med duhovni. A kaj ko je slovenska družba in z njo tudi duhovščina tako okužena z miselnostjo zadnjih 70 let, da jih niti ne slišimo – naših modrecev.

    • Nata

      Imaš prav ! Vendar je duhovščina med in po vojni precej nastradala ! In to , da se marsikdo raje umakne , kot vztraja , je delno tudi posledica tega ravnanja. !
      Je pa res , da je ta ” potrošniška miselnost ” Cerkvi zelo škodila . Žal. Od duhovščine bi pričakovali skromnost – to bi bil za vernike najboljši ” vzor “.

      • Anthon

        Kadar pri nas kdo omeni skromnost, se inženirji duš slovenske provenience pomenljivo nasmehnejo.

        Kakšno bogastvo ali bogataše pa vidiš med slovenskim klerom?

        • Nata

          Nisem pisala o nobenem bogastvu. Napačno si razumel .

          • Anthon

            Itak. Živimo v 21. stoletju. Ljudje, tudi duhovniki, se prevažajo z avtomobili. Za resnega človeka ni višek poštenosti najcenejši avto, kot kakšna Pahorjeva katrca. Skromnost pomeni, da živiš svojemu delu, pomembnosti, odgovornosti – primerno. Ne pa glumiti reveža za vsako ceno, ker ima pač večina Slovencev natrenirane možgane, da so revni boljši ljudje. Ali še slabše, da se se bogatejšemu mora jemati.

      • janez zorman

        Ne smeš preveč nasedati populizmu. Večina duhovnikov (po Farah), je skromnih in delovnih. Ves svoj prosti čas in denar zapravijo za obnavljanje cerkva, župnišč in učilnic. Veliko časa namenijo tudi mladinskim aktivnostim – da mularija ne sedi po cel dan za ekranom. Je pa verjetno podobno kot v civilni sferi, velika razlika med Ljubljano in podeželjem.

  • Ruggedplant

    Super tema, zares pozitivno sem presenečen nad odločitvijo o predstavitvi tega velikega a žal zelo podcenjenega (marsikomu povsem neznanega) filozofa in teologa. Le tako naprej, demokracija in kapitalizem za svojo resnično učinkovitost in služenje ČLOVEKU nujno potrebuje priznavanje Višjega – torej moralnih kodeksov, ki presegajo kratkoročne materialne koristi posameznika na račun drugega.

  • Frater

    Danes pa v šolah učijo zgolj še dialektičen materializem, kjer še tako popolno duhovno izkustvo, kot je strast v spolnosti med zakoncema, zreducirano na golo mehanično vlogo biološke reprodukcije. Komunisti nimajo srca!

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!