Državni zbor bo pred zaključkom leta v ponedeljek zasedal še na izredni seji, na kateri bodo poslanci po nujnem postopku obravnavali predlog desetega protikoronskega zakona, ki podaljšuje in uvaja nove ukrepe s področja zdravstva ter pomoči posameznikom in gospodarstvu. Poslanci bodo odločali tudi o noveli zakona o DDV, s čimer želijo v slovenski pravni red prenesti določila več evropskih direktiv. Prav tako bo državni zbor predvidoma dokončno glasoval o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta RTVS.
Državni zbor bo v ponedeljek na izredni seji po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, s katerim bodo podaljšali in uvedli nove ukrepe s področja zdravstva ter pomagali posameznikom in gospodarstvu, poroča STA.
Deseti protikoronski sveženj med drugim predvideva enkraten solidarnostni dodatek za upokojence s pokojninami do 714 evrov, v višini od 130, 230 ali 300 evrov. Zakon prav tako predvideva dodatek za kmete brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalide in vojne veterane, pa tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah. Podaljšuje tudi lanske turistične bone, slednji bodo veljali do konca junija 2022.
Odbor državnega zbora za finance je predlog zakona potrdil v četrtek, medtem ko so poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB glasovanje obstruirali. Slednji naj bi to storili zato, ker predsedujoči Robert Polnar, predstavnik poslanske skupine DeSUS, ni želel izločiti poslovniško neprimernih predlogov dopolnil. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je imela namreč na predloge zakona in amandmajev številne pripombe. Skozi odločanje je šlo tako tudi dopolnilo koalicije o začasnem zvišanju najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike s 57. na 63. plačni razred.
Pred sprejemanjem omenjenega predloga zakona pa je predsednik vlade Janez Janša opozoril, da poslanci in člani vlade na elektronski naslov prejemajo na stotine sporočil iz lažnih naslovov v katerih večinoma nasprotujejo sprejemu PKP10. “Že nekaj dni na elektronske naslove poslancev Državnega zbora in članov vlade prihaja na stotine sporočil iz lažnih naslovov, znanim KUL, večinoma poslanih iz zgolj nekaj računalnikov. Nasprotujejo PKP10, ki prinaša dodatke upokojencem in drugim ranljivim skupinam,” je zapisal na Twitterju in pri tem objavil nekaj takšnih primerov.
Pred poslanci tudi predlog novele zakona o davku na dodano vrednost
Na zadnji izredni seji je prav tako predvideno odločanje o predlogu novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV). Gre za nov predlog, ki ga je pripravila vlada po tistem, ko njen predlog julija v prvi obravnavi državnega zbora ni dobil večine. Z novelo želijo v slovenski pravni red prenesti določila več evropskih direktiv, med drugim s področja obračunavanja DDV pri čezmejnem trgovanju oz. e-trgovini. Poleg tega je med drugim predlagano, da se bo s 1. julijem 2022 ukinilo prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV, s čimer ne bi bilo več vsakoletnega preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti.
Predvideno je tudi, da bi z zakonom odpravili oprostitev plačila DDV ob uvozu pošiljk neznatne vrednosti (oprostitev plačila DDV za uvoz vrednosti do 22 evrov je bila sicer odpravljena že 1. julija letos s pravilnikom) ter da bi lahko podjetja uveljavljala odbitek DDV pri nabavi električnih motornih vozil, če bi bila ta vozila namenjena za opravljanje dejavnosti zavezanca. Predlog predvideva, da bi trgovci in drugi izdajatelji računov te v papirni obliki izročali le še na zahtevo kupcev.
Državni zbor bo odločal tudi o članih programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija
Poslanci in poslanke bodo na ponedeljkovi izredni seji v sklopu mandatno-volilnih zadev odločali tudi o imenovanju članov programskega in nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenije (RTVS). O tem bi moral državni zbor odločati že na decembrski redni seji, a predsednik državnega zbora Igor Zorčič sklepov o imenovanju kandidatov, ki jih predlagajo politične stranke, zaradi njihove neskladnosti z zakonom o RTVS ni dal na glasovanje.
V programski svet bi morali imenovati pet članov na predlog političnih strank ter osem članov na predlog gledalcev in poslušalcev, v nadzorni svet pa pet članov na predlog političnih strank. Do zapleta je prišlo, ker je mandatno-volilna komisija kot kandidate za člane programskega in nadzornega sveta izbrala le kandidate SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS, medtem ko zakon o RTVS določa, da mora DZ pri imenovanju v programski svet v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državni zbor, pri imenovanju v nadzorni svet pa to mora upoštevati. Koalicija je pri tem opozorila, da je s takšno sporno prakso pričela vlada Marjana Šarca, takratna opozicija je opozarjala na nezakonito ravnanje, a jih niso upoštevali in so izvolili svoje predstavnike.
Sara Rančigaj