Ob spomeniku komunističnega revolucionarja Borisa Kidriča gladovno stavka moški, ki išče pravico za krivice, ki so mu bile storjene. Želi si, da mu prisluhne sama predsednice republike Nataša Pirc Musar. Kot pravi, pa ne namerava kar tako odnehati.
Pred spomenikom, ki se nahaja v neposredni bližini predsedniške palače, je mogoče opaziti podlogo za spanje, vzglavnik, prešito odejo, elektronsko svečo in pa napis, ki bolj podrobno razkriva, čemu se je moški sploh odločil za protest.
Želi ureditev svoje situacije
“Ne morete izgnati enega Slovenca iz svoje rojstne zemlje ali ga odpisati in ga pretolči na mrtvo preko policistov. Sem 1. slovenski primorski otrok, izgnan iz svoje rojstne zemlje, zato se obračam predsednici države, da mi vrne državljanstvo in vse tisto, kar ste mi ukradli, in takoj poskrbite za mojo situacijo,” je protestnik navedel in dodal, da bo ostal do konca in z današnjim dnem pričel gladovni štrajk pred predsedničino pisarno.

Izbrana lokacija za protest proti krivicam se lahko zazdi pomeljiva, saj Borisa Kidriča kot enega od arhitektov komunistične revolucije na Slovenskem povezujejo s storitvijo marsikaterih krivic. Prvi predsednik slovenske socialistične vlade, ki velja za glavnega pobudnika nastanka VOS, preko katere je Komunistična partija Slovenije izvajala partijske umore številnih posameznikov, se je slovenskemu narodu najbolj vtisnil v spomin kot začetnik krvave revolucije, in sicer že leta 1941, ko je v imenu CK KPS ukazal pokol vseh resničnih in namišljenih nasprotnikov in navedel, kateri so ti nasprotniki.
Spomnimo, da je ta med drugim navedel vse voditeljev OF, ki so pripadali kakšni meščanski smeri, veleposestnike, kapitaliste, industrialce, kulake, voditelje in funkcionarje meščanskih strank, ki niso bili na delu v OF ali NOV, voditelje bele garde, voditelje plave garde, intelektualce, študente in kavarniške politike ter nekatere duhovnike, kar naj bi predstavljalo t. i. boj proti okupatorju (dokument o tem dostopen tukaj). Kot zagovornik striktne prosovjetske usmeritve pa je poskrbel tudi za politično uničenje vseh posameznikov, ki so se upirali sporazumu med Hitlerjem in Stalinom, med temi kritiki je bila tudi Angela Vode.

Navkljub znanim dejstvom pa to pred leti ni zmotilo stranke SD, da se ne bi poklonili Kidriču. To dejanje je iz tega razloga razburilo marsikoga, še posebej svojce tistih, ki so bili ubiti po vojni in katerih kosti še zmeraj ostajajo nepokopane. Marsikdo je mnenja, da kip, ki celo stoji v parku Sveta Evrope, ne bi smel imeti mesta v državi članici Evropske unije. Kakor koli, nedvomno bo zanimivo opazovati, ali se bo uspelo protestniku sestati s predsednico in doseči tisto, za kar se zavzema.
Ž. N.
