Nad evropskim in posledično tudi slovenskim gospodarstvom se zbirajo črni oblaki. Avtomobilska industrija je v krizi in zlom le-te bi zlomil tudi slovenski avtomobilski grozd, ki prispeva kar eno petino k slovenskemu bruto družbenemu proizvodu.
Še posebej hudo je pri Volkswagnu. Družba se še vedno ni pobrala na raven proizvodnje pred pandemijo covid-19. To pomeni, da v družbi prodajo za kakšnih 500 tisoč vozil manj na leto. Vodstvo zato napoveduje varčevalni program, katerega del bodo zelo verjetno tudi zapiranja tovarn.
Da so razmere resnično dramatične, priča dejstvo, da se to še ni nikoli zgodilo. Volkswagen v svoji zgodovini v Nemčiji še ni zaprl tovarne. “Potrebne bodo drastične spremembe, če želimo preživeti,” je v nemškem Bildu zapisal izvršni direktor družbe Oliver Blum.
Pomembno: Nemški gigant predstavlja kar tretjino evropske avtomobilske industrije in velik del slovenskih dobaviteljev je odvisnih prav od Volkswagna.
S hudimi težavami se sooča tudi BMW. Zaradi tehničnih težav so bili primorani v odpoklic 1,5 milijona vozil, kar pa ima občuten negativen vpliv na uspešnost poslovanja. Za letošnje leto so pričakovali med osem in deset odstotno operativno maržo, sedaj pa pričakujejo, da se bo ta gibala med šest in sedem odstotki, poroča STA.
Odvisni od avtomobilske industrije
Slovenski avtomobilski grozd na letni ravni prispeva približno desetino k našemu BDP, približno 4 milijarde evrov. Avtomobilska industrija prispeva približno petino celotnega slovenskega izvoza in zaposluje približno 40 tisoč ljudi. Ta del domače industrije tesno sodeluje z nemško industrijo. Po podatkih Umarja je v letu 2022 kar 32 odstotkov izvoza v okviru avtomobilske industrije realizirala v Nemčiji. To pomeni, da bodo vsi večji pretresi, kaj šele zgodovinski, kot navaja Blum, imeli velik negativni vpliv tudi pri nas.
In kako se odziva slovenska oblast?
Oblast bi morala v tej situaciji lajšati težave gospodarstva z davčno in administrativno razbremenitvijo, pomočjo pri iskanju poslovnih alternativ, a počne ravno nasprotno. Kljub temu je minister za delo Luka Mesec prepričan, da je Slovenija na morebitne pretrese pripravljena.
In kako je pripravljena? Ne zaradi zakonodaje, ki bi težave avtomobilskega grozda lajšale zdaj, temveč tako, da šele sedaj pripravlja sistemski zakon, ki bi jim pomagal v primeru nepredvidenega. Po poročanju MMC gre za ukrep čakanja na delo in skrajšanja delovnega časa. Državni sekretar Igor Feketija trdi, da zakon pripravljajo že nekaj časa in da ga bo morala pred sprejetjem odobriti tudi Evropska komisija. “Gre za zakon, ki bo vzpostavil krizno shemo za skrajšani delovni čas. Delodajalec bo lahko v primeru nepredvidljivih okoliščin, v katerih se ta kriza sproži, napotil delavca na čakanje na delo, hkrati pa odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vsaj polovični delovni čas,” je povedal Feketija.
A slovensko gospodarstvo ne potrebuje toliko kriznih shem, ki bi naslavljale “nepredvidljive” situacije, temveč vsesplošno znižanje davčnega in administrativnega bremena in uvedbo fleksibilnejše delovne zakonodaje.
Ž. K.