Letos veljavni pokojninski načrt poklicnega zavarovanja, ki ga je potrdila ministrica za delo Anja Kopač Mrak, je prispevno stopnjo za delodajalce za dve leti znižal z 9,25 odstotka na osem odstotkov. Sindikati s člani na zdravju škodljivih delovnih mestih oziroma mestih, ki jih po določeni starosti ni več mogoče zanesljivo opravljati, bodo pred ministrstvom za delo izrazili nestrinjanje z znižano prispevno stopnjo za poklicno zavarovanje. Na protestu pričakujejo več tisoč ljudi.
Znižana prispevna stopnja bo po oceni sedmih sindikalnih central, ki organizirajo protestne demonstracije pred ministrstvom, ogrozila poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Že zdaj je premalo sredstev za poklicno upokojitev za 50 zavarovancev, v prihodnjih letih bo denarja premalo za 50 do 80 zavarovancev. Tudi če bi ostala 9,25 odstotna prispevna stopnja, bi bil primanjkljaj v naslednjih desetih letih po ocenah sindikatov 2,2 milijona evrov. Na ministrstvu za delo sindikatom odgovarjajo, da so pričakovani presežki v prihodnje ocenjeni na več sto milijonov evrov. Pri manjšini zavarovancev, ki bodo imeli premalo sredstev za poklicno upokojitev, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv, poudarjajo.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sindikatom odgovarjajo, da z enotno prispevno stopnjo ni mogoče zagotoviti enakomerne pokritosti pravic vseh zavarovancev. Pričakovani presežki so v prihodnje ocenjeni na več sto milijonov evrov. Največji presežki so pri zavarovancih, ki hkrati izpolnijo pogoje za poklicno in starostno pokojnino. Dolgoročno vzdržnost poklicnega zavarovanja je po mnenju ministrstva mogoče ob enotni prispevni stopnji zagotoviti le z zadostnim zneskom solidarnostnih rezerv, za kar pa je treba imeti določeno število let.
Ministrstvo in Gospodarska zbornica Slovenije poudarjata, da ima kar 95 odstotkov, vključenih v poklicno zavarovanje, na svojih individualnih računih presežek. Pri tistih, ki ob poklicni upokojitvi ne bodo imeli dovolj sredstev pri individualnem računu, pa bo primanjkljaj pokrit iz solidarnostnih rezerv, so povzeli rešitev iz novele pokojninskega zakona. V zbornici želijo, da se prenova sistema poklicnega zavarovanja nadaljuje tudi z oblikovanjem novih meril in kriterijev za vključitev v sistem poklicnega zavarovanja in tudi s prevetritvijo registra težkih in zdravju škodljivih delovnih mest. V zadnjih dveh desetletjih so nove tehnologije in spremembe pri organizaciji dela prinesle toliko sprememb, da marsikatero delovno mesto, ki je v registru, ne sodi več v kategorijo posebno težkih in zdravju škodljivih delovnih mest, je za STA poudarila izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.
Branka Jurhar