Golobovi centralni planerji si urejajo korita še preden bo prepozno. Tik pred koncem mandata je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, d. d. (NS SDH), na svoji deveti redni seji soglasno in predčasno imenoval Žigo Debeljaka za predsednika uprave SDH, kar pomeni, da se mu mandat podaljšuje. Debeljak bo svoj drugi štiriletni mandat nastopil 1. septembra 2026. Prvak opozicije Janez Janša je že povedal, da se to ne bo zgodilo.
Kot pravijo v sporočilu za javnost, je “imenovanje rezultat izbirnega postopka, v katerem je nominacijska komisija celovito preverila strokovne reference prijavljenih kandidatov ter njihovo strateško razumevanje vloge SDH, vodstvene in organizacijske sposobnosti ter osebnostne kompetence kandidatov.” Za politično-korporativnim pamfletom se seveda skriva imenovanje lutke posttranzicijske levice, ki predstavlja korporativno različico Zorana Jankovića, katerega je tudi nadomestil kot predsednik uprave Mercatorja.
Gre za škandalozno odločitev SDH, ki je sicer v popolnoma podložnem položaju vladi oziroma Golobovemu Gibanju Svoboda. Glede na to, da smo bili v zadnjih treh letih priča katastrofalnemu korporativnemu upravljanju, je vsaj nehigienično, da Debeljaka – sicer tudi enega od nekdaj manj uspešnih menedžerjev Mercatorja in Gorenja – še enkrat imenujejo na položaj, za katerega se je izkazal kot izjemno neprimeren. Razpis so ponovili skoraj leto dni pred koncem prvega mandata, da bi obšli ponovitev v času prihodnje vlade.
Debeljak je dolgoletni centralno-planski menedžer slovenskih državnih mastodontov, ki je deloval v več velikih slovenskih podjetjih, predvsem v Mercatorju in Gorenju, ko sta bila ta še v lasti “delovnega ljudstva”. V ospredje poslovnega sveta je prišel v času, ko je Mercator vodil Zoran Janković. Kot mlad kader je hitro napredoval, pozneje pa je postal celo predsednik uprave Mercatorja, kamor je pripeljal tudi svoje zveste sodelavce.
Po odhodu iz Mercatorja je Debeljak svojo pot nadaljeval v Gorenju, kjer je bil sprva finančni direktor, pozneje pa je postal del uprave.
Ko je Gorenje prevzel kitajski lastnik Hisense, je nova uprava pregledala poslovne knjige in ugotovila, da je treba narediti približno 500 milijonov evrov odpisov, povezanih z računovodskimi praksami iz preteklih let. Bilance so bile v preteklosti namerno predstavljene preoptimistično oziroma netočno, kar je pri novem lastniku povzročilo resno izgubo zaupanja – Kitajci se pač niso želeli igrati slovenskih korporativnih računovodskih igric. Čeprav je bil predsednik uprave takrat Franjo Bobinac, so Kitajci odgovornost za finančni del poslovanja pripisali predvsem Debeljaku, saj je bil on tisti, ki je pripravljal in potrjeval računovodske izkaze ter skrbel za finančno konstrukcijo podjetja.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti, dvomljive računovodske prakse in nezaupanja v nadaljnje delo je Hisense Debeljaka razrešil iz vodstva Gorenja, medtem ko Bobinca niso odpustili, ker je bil manj neposredno povezan z oblikovanjem bilanc. Rezultat notranjega pregleda je tako pokazal, da je bil Debeljak za kitajskega lastnika ključna odgovorna oseba za finančne napake, zaradi katerih je moral podjetje zapustiti. Če ni bil dovolj dober za kitajsko multinacionalko, pa je vendarle dovolj dober, da v imenu vseh Slovencev upravlja z milijardami našega javnega premoženja, naloženega v državnih gospodarskih družbah.
Zlata gos svobodnjakov
Zakaj se ga svobodnjaki tako zelo oklepajo? Stvar postane jasna, če upoštevamo, da naj bi Debeljak omogočil izdatno obvodno financiranje Svobode pred parlamentarnimi volitvami, in to na predlog šefa Darsa Andreja Ribiča, sicer dolgoletnega poslovnega (in krajši čas tudi političnega) sopotnika premierja Roberta Goloba.
Nekatere državne družbe, ki v preteklosti niso smele deliti denarja, bodo to lahko počele v prihodnje – z blagoslovom SDH oziroma Debeljaka. Iz Priporočil in pričakovanj SDH je bila namreč umaknjena prepoved o sponzorstvih in donacijah, ki je prej veljala za družbe, ki se financirajo z javnim denarjem. Govorimo o družbah, ki so 100-odstotno v lasti države (kontrola zračnega prometa, uradni list, DRI, Dars in podobne). Da je spremembo predlagal prav “svobodnjaški” šef Darsa Andrej Ribič, je poročala Tarča.
Odmevala je tudi odločitev, da sporni bivši “skrajni desničar” Damir Črnčec postane Debeljakov svetovalec (pred tem je bil na obrambnem ministrstvu). Spornost postopka njegovega imenovanja je preiskovala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki pa seveda ni odkrila nobenih resnih kršitev, čeprav je bilo na podlagi razpoložljivih informacij mogoče sklepat, da je bil razpis, po katerem je bil Črnčec izbran, prirejen prav zanj. Objavljen je bil namreč le dva dni pred zadnjim božičem, decembra 2024. Dejstvo je, da je Debeljak pri izbiri sodelavcev sicer suveren, a naj bi v tem primeru šlo za kadrovsko potezo najožjega kroga premierja Goloba.
Spomnimo, da je imel obveščevalec Damir Črnčec od nekdaj željo, da se povzpne v katero izmed državnih podjetij. Ni skrivnost, da je med drugo vlado Janeza Janše izrazil željo po vodenju Petrola. Prav tako naj bi bil v času vlade Marjana Šarca, ko je opravljal funkcijo sekretarja za državno varnost, ujet v prisluhe, kjer naj bi bilo zabeleženo, da si želi zaslužiti svoj prvi milijon evrov.
Debeljak naj bi se pojavljal tudi kot pomembni koordinator zgodbe nacionalizacije zasebnega premoženja, ki ga je načrtovala Golobova koalicija: kot vemo si vladajoči svobodnjaki, sicer z močno podporo Levice in Socialnih demokratov že od začetka mandata prizadevajo nacionalizirati jesenšiki SIJ ter v trgovsko zadrugo povezati Tuš in Mercator.
Z Debeljakom si svobodnjaki branijo pozicije
Poteza, za katero stoji trenutna oblast, je svojevrsten dokaz, da v Gibanju Svoboda zares ne verjamejo več anketam, ki merijo javno mnenje, zato si ustvarjajo korporativne pozicije za prebeg v državno gospodarstvo, če doživijo polom na volitvah. Levičarska koalicija torej ni več sama po sebi umevna. Ne gre namreč le za redno imenovanje, ampak za predčasno, kar jasno kaže, da v vrstah svobodnjakov vlada panika pred izgubo korporativnih položajev v državnem gospodarstvu. Povsem upravičeno je vodja opozicije napovedal, da debeljak 1. septembra – po pričakovani zmagi desnice na volitvah – NE BO prevzel novega mandata, ampak bo pod novim vodstvom tudi država delovala po istih smernicah kot tuje korporacije, ki so ugotovile, da Debeljak ni dober korporativni upravljalec.
I. K.