Predlog, ki bi žrtvam poplav zagotovil več kot 20 milijonov evrov – Se bodo določeni NVO-ji strinjali?

Datum:

Poplava, ki je prizadela dve tretjini naše države, je za seboj pustila enormno škodo. Ocenjujejo, da je to najhujša in tudi najdražja nesreča v Sloveniji; 500 milijonov bo premalo, je dejal Robert Golob. Poškodovane so ceste, mostovi, železniški tiri, takšnega infrastrukturnega podviga še ni bilo. Golob je povedal, da se je država obvezala, da bo pokrila vse intervencijske stroške in povečala delež predplačil z 20 na 40 odstotkov predvidene škode, računa pa tudi na mednarodno pomoč. Tudi Karitas in Rdeči križ zbirata denar za žrtve poplav, ki so v nekaj urah ostali brez domov ali pa jim je voda uničila vse. Pri tem bi lahko pomagale tudi nevladne organizacije; se bodo odpovedale delu denarja za žrtve poplav?

“S spremembo enega člena Zakona o dohodnini lahko zberemo na leto več kot 20 milijonov evrov za sanacijo po poplavah. Dosedanje nevladne organizacije kot upravičence do donacij naj nadomestijo tisti, ki so v poplavah utrpeli škodo. Ta 1 procent je naš denar, v Državnem zboru pa lahko to speljejo takoj,” je predlagal nekdanji novinar Miro Petek. Zdaj se namreč neporazdeljena dohodnina (1 procent) razdeli levim NVO-jem, oziroma to počnejo leve uradnice na Ministrstvu za javno upravo brez transparentnosti. Gre namreč za milijone.

Vprašanje je, če bi se NVO-ji odpovedali delu tega denarja. “Sprememba člena Zakona o dohodnini, ki govori o enemu procentu dohodnine, ki ga lahko namenimo za financiranje upravičencev do donacij,” je predlagal Petek in podal dve varianti. Lahko bi se ves zbrani denar preusmeril v sklad za sanacijo po poplavah ali pa bi se v sklad namenilo tisti delež, ki ga davčni zavezanci izrecno ne namenijo za donacije in ki bi moral ostati v proračunu, a si ga nekatere NVO kar porazdelijo.

Miro Petek (Foto: STA)

“Na letni ravni se zbere za upravičence do donacij od dohodnine okoli 10 milijonov evrov. Podobna vsota denarja se vrne v proračun in ga potem skupina uradnikov po svoji presoji porazdeli med različen nevladne organizacije, kot so Mirovni inštitut, Mesto žensk itd.” še pojasnjuje Petek.

Foto: TW

Spomnimo, da je Ivan Simčič, davčni strokovnjak in predsednik Strateškega sveta v času Janševe vlade podal predlog, da se dohodnina, ki je dohodninski zavezanci niso namenili nikomur, ne more deliti NVO. “Namen tega predloga je bil le eden, da bi vse nevladne organizacije prejele dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine in da bi se opozorilo na to, da je na razpolago še dodatnih 5 milijonov nerazporejene dohodnine, katero si sedaj deli 19,27 odstotka (5.394 od 27.994) iznajdljivih nevladnih organizacij.” Janševa vlada je namreč zvišala del dohodnine iz 0,5 odstotka na 1,0 odstotka, oziroma v denarju iz cca 10.000.000,00 EUR na cca 20.000.000,00 EUR. Namen zvišanja pa je bil v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo.

A je med določenimi NVO-ji završalo, ker je Simič dregnil ob dejstvo, da se ne more dohodnina, katere dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, temveč so jo pustili v proračunu, deliti nevladnim organizacijam. Je tudi Petek s svojim predlogom dregnil vanje? Se bodo pripravljeni odreči delu za žrtve poplav?

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...