Turneja predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič po Ruandi in Ugandi, ki si jo bo marsikdo zapomnil po posvojitvi opice, se zdi pravcati fiasko. Svobodnjaki se gredo namreč turizem v Ugandi, kjer se kršijo pravice LGBTQ+ in celo sprejema zakon, s katerim se homoseksualcem grozi celo zaporna kazen, medtem ko sprejmejo odločitev, da se bo Slovenija pridružila tožbi proti Madžarski zaradi “kršenja pravic pripadnikov skupnosti LGBTQ+”. Kot kaže pa na dobrem glasu ni niti predsednik Ruande Paul Kagame, ki ga je obiskala Klakočarjeva, očita se mu namreč aktivna podpora upornikov M23 v Kongu, katerih nasilje je povzročilo desetine tisoče beguncev. Ruando je sicer Klakočarjeva hvalila zaradi velikega števila žensk v parlamentu, pri tem pa pozabila, da je temu tako zaradi tragedije v državi. Genocid je v tej mali afriški državi povzročil pomanjkanje človeškega kapitala in demografsko krizo, ki se kot posledica kaže tudi v večjem deležu žensk v politiki.
“Razprava se je osredotočila na skupne vrednote enotnosti, miru, medsebojnega spoštovanja ter na ključna področja za krepitev dvostranskega sodelovanja v korist državljanov,” je glede obiska predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič in njene delegacije zapisal ruandski predsednik Paul Kagame. Slednjemu človekoljubna organizacija Human Rights Watch očita politizacijo pravic beguncev. Glede na to, da aktualna oblast zagovarja politiko odprtih vrat za migrante in begunce, se zdi marsikomu omenjeni obisk še toliko bolj nenavaden.
Predsednik Kagame je januarja izrekel ostro opozorilo beguncem, ki so bežali pred ponovnim nasiljem v Demokratični republiki Kongo. “Ne moremo še naprej gostiti beguncev, za katere smo kasneje na nek način odgovorni ali celo zlorabljeni pri tem,” je dejal. Predsednikova izjava po navedbah nevladne organizacije grobo ponazarja politizacijo pravic beguncev s strani ruandske vlade. “Izrečena je bila v času, ko je Ruanda z Združenim kraljestvom sklenila brezobzirni dogovor v vrednosti 120 milijonov funtov (približno 145 milijonov ameriških dolarjev) za sprejem prosilcev za azil, premeščenih iz Združenega kraljestva, ki so tja prispeli na nezakonit način.” Združeno kraljestvo so ob tem okrcali, da se pri utemeljitvi svoje odločitve sklicujejo na podatke, ki olepšujejo stanje človekovih pravic v Ruandi.
Human Rights Watch navaja, da Ruanda podpira upor upornikov M23 v vzhodnem Kongu. “Obnovljene sovražnosti M23, kongovske vojske in različnih drugih oboroženih skupin so po podatkih Združenih narodov prisilile več kot 520 tisoč ljudi, da so zapustili svoje domove. Nedavne preiskave skupine strokovnjakov ZN za Kongo in raziskave Human Rights Watch so predstavile dokaze, da Ruanda ne zagotavlja samo logistične podpore M23, ampak tudi neposredno posreduje na kongovskih tleh z ruandskimi vojaki, ki krepijo vrste oborožene skupine ali boj ob njej”.
Pripombe s strani Kagameja po mnenju nevladne organizacije razkrivajo zavračanje oblasti, da bi prevzele odgovornost in zagotovile, da se ugotovi odgovornost za zlorabe, ki so jih zagrešile ruandske varnostne sile, tudi proti beguncem. Navkljub izvedeni preiskavi nacionalne komisije za človekove pravice o umorih leta 2018 namreč še nihče izmed krivcev ni odgovarjal. Namesto tega je ruandska policija po njihovih besedah aretirala več kot 60 beguncev in jih obtožila sodelovanja v nezakonitih demonstracijah, nasilja nad javnimi oblastmi, upora in neupoštevanja organov pregona. Nekatere so obtožili tudi “širjenja lažnih informacij z namenom, da se proti Ruandi ustvari sovražno mnenje v mednarodni skupnosti”.
Glede na to, da je Klakočarjeva vidna članica vladajoče Svobode, za katero se ve, da podpira politiko odprtih vrat za migrante in begunce, je mogoče sklepati, da o omenjeni tematiki s predsednikom Kagamejem nista spregovorila. Sicer pa je bila Klakočarjeva tarča kritik na račun svojega govora v ruandskem parlamentu v Kigaliju, kjer je izpostavila, da si državi delita vrednote. “Ruanda kot afriška država, ki deli vrednote, ki jih ima Slovenija, in Slovenija kot država Evropske unije, ki skuša odpreti svoja vrata zunaj Evropske unije. Verjamem, da imata državi, kot sta najini, ki sta v zgodovini doživeli marsikaj, veliko skupnega,” so prek Twitterja povzeli na profilu ruandskega parlamenta. Ob tem pa je še dodala: “To pomeni tudi, da lahko odpremo vrata za poslovanje, izmenjavo znanja, zlasti na področju varstva okolja in spodbujanja človekovih pravic. Od vas se lahko naučimo, kako spodbujati pravice žensk in opolnomočiti ženske.” Nekdanji minister, politolog in vidni predstavnik Socialnih demokratov Jernej Pikalo je izjavo Klakočarjeve označil kot zavržno, brez takta in zgodovinskega spomina. “Ruanda je na vrhu po deležu žensk v parlamentu zaradi genocida, množičnega masakra med Tutsiji in Hutuji – ker so preprosto pobili večino moških. Cela polja ubitih, na pol zagrebenih moških trupel je ostalo …,” je poudaril.
“Uradni obisk Republike Ugande in Republike Ruande bo potekal v luči prizadevanj za krepitev odnosov z afriškimi državami. Srečanja z visokimi predstavniki obeh držav bodo lahko prispevala k boljšemu poznavanju izzivov in priložnosti afriškega kontinenta, hkrati pa predstavljajo možnost za boljšo predstavitev Slovenije in njenih aktivnosti v Afriki. Slednje je še zlasti pomembno v času pridobivanja podpore za članstvo Republike Slovenije v Varnostnem svetu OZN,” so glede upravičenosti turneje od 3. do 7. aprila sporočili iz Urada predsednice Državnega zbora RS. Poleg fiaska Klakočarjeve je veliko vprašanje, če bosta obiskani državi sploh namenili glas Sloveniji, dejstvo pa je, da bo omenjeni obisk izdatno udaril žepe slovenskih davkoplačevalcev.
Ana Horvat