Predsednica Državnega zbora RS in podpredsednica vladajočega Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič kot kaže ne želi, da bi bila največja opozicijska stranka SDS seznanjena s tem, ali je bila seja mandatno-volilne komisije z obravnavo sodbe sodišča v primeru javne RTVS sklicana skladno s Poslovnikom DZ, saj v poslanski skupini nikakor ne dobijo vpogleda v mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS o tej zadevi.
Stranko SDS je zmotil sklic seje mandatno-volilne komisije z obravnavo sodbe sodišča v primeru javne RTVS. Ker jih je zanimalo, ali je bila ta sklicana po poslovniku, so se odločili, da v zadevi zahtevajo, da Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS poda svoje mnenje.
Za sklic seje ni bilo podlage
Poslanka Gibanja Svoboda, ki je tudi predsednica mandatno-volilne komisije v Državnem zboru RS, Janja Sluga je za 10. maj sklicala 14. nujno sejo mandatno-volilne komisije z namenom seznanitve s sodbama “višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z nezakonitostjo sklepa programskega sveta RTV Slovenija o imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija in v zvezi z nezakonito razrešitvijo direktorice Televizije Slovenija”. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je že na samem začetku seje želela od predsedujoče izvedeti, na podlagi katerega člena poslovnika se sploh obravnava sodba nekega sodišča, dveh sodišč in to celo za vsebine, s katerimi mandatno-volilna komisija nima prav nič. “Se pravi, govori o nekih posameznikih, nekih imenovanjih v javni zavod, sicer RTV, ampak mandatno-volilna komisija o teh posameznikih nikoli ni odločala,” je pojasnila in spomnila, da se v preteklosti kaj takega ni dogajalo.
Ker se je Slugova sklicevala na 36. člen poslovnika Državnega zbora, ji je Bah Žibertova pojasnila, da v prav nobeni alineji ne najde podlage za sklic te seje, in jo poprosila, naj pozove Zakonodajno-pravno službo, da se jim pridruži in pove, ali lahko takšno materijo sploh obravnavajo. Prav tako ji je poslanka pojasnila, da imenovanje direktorjev RTVS ni v pristojnosti mandatno-volilne komisije. “Nikoli ni bila in za to ni nobene podlage,” je bila kritična. Tudi poslanec Jože Tanko, ki velja za enega največjih poznavalcev poslovnika DZ, je predsedujoči prebral vsebino člena, na katerega se je sklicevala, in poudaril, da prav nikjer ni navedena seznanitev s sodbami višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z nezakonitostjo sklepa programskega sveta RTV o imenovanju generalnega direktorja RTV in v zvezi z nezakonito razrešitvijo direktorice Televizije Slovenija.
“Mi za obravnavo te točke nismo matično delovno telo. Lahko bi bili zainteresirani, recimo, če bi kakšen drugi odbor to sklical, ampak nismo, zato ker iz teh pristojnosti to ne sledi,” je bil jasen Tanko in Slugovo obtožil, da si je dovolila kršitev poslovnika DZ. Podal je prepričanje, da bi morala predsednica Državnega zbora RS odreagirati skladno s svojimi pooblastili v 19. členu, da skrbi za izvrševanje poslovnika. “Tega ni naredila, kar je škandalozno, da predsednica državnega zbora na eni strani zavrača poslanska vprašanja, ki jih poslanci naslavljajo na posamezne ministre, po drugi strani pa ne reagira recimo na tako evidentno zadevo, ki nima podlage za sklic v nobeni zadevi,” je bil kritičen poslanec.
V bran Slugovi je nato priskočila strankarska kolegica Mojca Pašek Šetinc, ki je celo pozivala k sklicu seje, da bi se zamenjalo programske svetnike javne RTVS. Izjavila je namreč: “… bomo morali začeti postopke razreševanja teh ljudi, ki sicer opravljajo po zadržanju delov zakona o RTV zgolj tekoče posle in jim je s tem Ustavno sodišče RS podaljšalo v nedogled njihov mandat.” Kmalu je Slugova (sredi maja) navkljub tedaj veljavnemu začasnemu zadržanju delov zakona o RTVS za junij sklicala več sej, kjer bi se razreševalo nezaželene programske svetnike.
Za predsednico DZ naj bi bilo mnenje brezpredmetno
Predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič je na zahtevo stranke SDS le naročila izdelavo mnenja, ki pa ga je očitno s strani Zakonodajno-pravne službe že dobila, a ga še doslej nikakor ni uspela posredovati stranki SDS. Namesto tega je po naših informacijah dvakrat v odgovoru zatrdila, češ da je po odločitvi Ustavnega sodišča RS to mnenje brezpredmetno.
Ko je bilo v četrtek vnovič podana zahteva po posredovanju dokumentov v zvezi s predmetno zadevo, se je nato ugotovilo, da Klakočarjeva ima en dokument – očitno mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora RS, ki ga ne dovoli posredovati poslanski skupini stranke SDS. Kot kaže, se drugače kot z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne bo dalo dokopati do vsebine mnenja. “Svoboda” pa taka.
Sara Kovač