Predsednica republike Nataša Pirc Musar je zaključila že tretji krog pogovorov z vodji poslanskih skupin. Poskuša namreč med drugim najti naslednika Petra Svetine na mestu varuha človekovih pravic. Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad, ki velja za njeno favoritko, sicer uživa podporo koalicije, a to za njeno izvolitev ne zadostuje.
Bodoči varuh človekovih pravic za imenovanje potrebuje podporo dvotretjinske večine v parlamentu, torej najmanj 60 glasov, za izvolitev je tako nujno pridobiti tudi kakšen glas s strani opozicije. Četudi svoj glas prispevata poslanca manjšine, še vedno potrebujejo dva glasova opozicijskih poslancev. Kot poroča Delo, bo predsednica iz tega razloga šla v vložitev dodatnih naporov, da čimprej dobimo naslednika Petra Svetine.
“Smo blizu tega, da se koalicijsko uskladimo okoli enega imena, pa vendarle bo potrebno nabrati še nekaj glasov s strani opozicije,” je po poročanju 24ur po posvetovanju povedal vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič se s to kandidatko strinja, čeprav je dala po poročanju STA vedeti, da bi podprli katerega koli od štirih kandidatov, ki jih je predsednica uvrstila v ožji krog. Poleg K. Bervar Sternad so to zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in vodja diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraž Zidar.
Opozicija se bo izjasnila, ko predsednica poda uradni predlog
Stranki SDS in NSi sta sicer v preteklosti že izrazili zadržke do predsedničine favoritke. Oboji so po poročanju STA po posvetovanju povedali, da bodo počakali do uradnega predloga predsednice v DZ, nato pa bodo šli v predstavitev svojega stališča.
“Veliko je na koaliciji. Ko bo koalicija usklajena, bo imela tudi predsednica najlažje delo,” je komentirala vodja poslancev SDS Jelka Godec. Ob tem je podala oceno, da je predsednica bližje izboru kandidatov za obe funkciji. A po njeno predlogi niso povsem usklajeni, zaradi česar potrebnega števila glasov še ni.
Poslanec NSi Jožef Horvat je povedal, da so napori predsednice “vsaj delno obrodili nekaj sadov”. Ob tem pa dodal, da bo glasovanje v hramu demokracije sicer tisto, ki bo pokazalo, ali bo beseda dana predsednici tudi obveljala. Čeprav ni želel razpravljati o imenih, je povedal, da sami še niso rekli zadnje besede. Navkljub poenotenju koalicije je opozoril, da še ni potrebnih 60 glasov. Poslanka Vida Čadonič Špelič iz NSi pa je sicer po poročanju 24ur izjavila naslednje: “Mi smo samo povedali, da teh, ki so zdaj v proceduri in jih je predlagala, ne bi podprli.”
Podpredsednik SDS izrazito nenaklonjen Katarini Bervar Sternad
Ko se je pričel lani oktobra iztekati rok za zbiranje predlogov kandidatov za novega varuha človekovih pravic, je marsikoga razburila vest, da se namerava za položaj potegovati tudi K. Bervar Sternad, saj gre v konkretnem primeru za osebo, ki vsa leta v okviru Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), čigar direktorica je, nudi veliko podporo nezakonitim migracijam. “To je prav škandalozno, da lahko tak človek oziroma taka stvar sploh pride na misel nekaterim, da bi lahko postala varuhinja človekovih pravic,” je bil v zvezi z njeno kandidaturo za Nova24TV kritičen nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
“Če pogledate, kaj je ona takrat delala in zlorabljala pravno državo v smislu navodil migrantom, kaj naj počenejo, da se bodo izognili temu, kar dejansko so. Torej migranti, ki zlorabljajo socialni sistem pod krinko, da se bodo predstavili kot begunci,” je Hojs spomnil v nadaljevanju in dodal, da je škandalozno, da “lahko tak človek pride v kakršen koli izbor, ne pa celo v ožji izbor, da postane varuh človekovih pravic.” V tem primeru bi bil po njegovo celo Lobnik boljša izbira.
V zvezi s favoritko predsednice republike spomnimo. Iz zapisnika Policijske postaje (PP) Črnomelj iz leta 2018 je razvidno, da se je K. Bervar Sternad v telefonskem pogovoru policiji v Črnomlju predstavila kot direktorica PIC in povedala, da so jih poklicali tujci, ki se nahajajo na območju PP Črnomelj. Policiji je podala navodila, da se migranti nahajajo pri naselju Učakovci in da prav vsi želijo dati prošnjo za mednarodno zaščito. Tako je na telefon dežurnega policista in na elektronsko pošto posredovala GPS lokacijo, kje se tujci nahajajo. V elektronski pošti pa je posredovala tudi imena in rojstne podatke štirih Afganistancev. Ob tem pa je policistom še zagrozila, “da bo v primeru vračanja tujcev v Republiko Hrvaško zoper policiste vložila kazensko ovadbo”.
“Pri navedbi razlogov za mednarodno zaščito navedejo, da v Sloveniji vlagajo prošnjo za mednarodno zaščito, ker so jim tako svetovali predstavniki nevladnih organizacij iz Republike Slovenije, ki so jih obiskali v Bosni in Hercegovini,” je razvidno iz zapisnika PP Črnomelj. Migranti so po njihovih navedbah dejali, da so jim v BiH predstavniki nevladnih organizacij svetovali, kako postopati, ko pridejo na slovensko ozemlje, da ne bo prišlo do njihovega vračanja v sosednjo Hrvaško. Na letaku so vključili točna navodila, hkrati pa tudi kontaktne telefonske številke nevladnih organizacij Slovenske filantropije, Association Odnosa in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC. V omenjenem primeru pa še zdaleč ni šlo za osamljeni primer.
“Tako imenovanega varuha človekovih pravic brez vsake škode lahko ukinite, denar pa namenite za pomoč družinam v stiski,” je sicer prepričan ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki meni, da morajo varuha človekovih pravic predstavljati predsednik, vlada, državna uprava, policija, ustavno sodišče, sodišča, tožilstvo, občine …
K. Bervar Sternad je izrazito nenaklonjen tudi prvak stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je na družabnem omrežju X poudaril, da gre v konkretnem primeru za “ime, ki bi moralo sprožiti alarm v vsaki razumni glavi”. “To je ženska, ki naj bi postala varuhinja človekovih pravic, pa vendar je svoj čas raje posvetila pisanju priročnikov za migrante, kako naj izkoriščajo naš socialni sistem, kot da gre za kakšen brezplačni bife. Kot da to ni dovolj, je policistom, ki so samo opravljali svoje delo, še mahala s kazenskimi ovadbami, če bi si drznili vrniti migrante na Hrvaško. Noro? Ne, to je več kot noro – to je škandalozno,” je prepričan. Da taka oseba sploh pride v igro za varuha človekovih pravic, po njegovo predstavlja žalitev vsakega državljana, ki pričakuje pravičnost in red. “Če to ni dokaz, kako nizko smo padli, potem res ne vem, kaj je,” še pravi.
Ž. N.