Po Ustavi Republike Slovenije je Slovenija demokratična, pravna in socialna država. Če bi to veljalo tudi v praksi, potem bi neodvisno sodstvo moralo predstavljati nesporni temelj vladavine prava. V Sloveniji ni tako, saj se je sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je izrekel oprostilno sodbo dr. Milku Noviču v primeru umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, znašel na tnalu, ker si je drznil spregovoriti o nedopustnih pritiskih, da mora Noviča obsoditi. Namesto da bi se pri predsedniku okrožnega sodišča Marjanu Pogačniku in sodstvu kot celoti prižgali vsi alarmi, je zdaj sodnik Radonjić tisti, ki naj bi predstavljal težavo. Pogačnik je zoper sodnika Radonjića 5. septembra letos zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev po zakonu o sodniški službi podal pobudo disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka.
Potem ko je Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta RS obsodila sodnika okrožnega sodišča Zvjezdana Radonjića, ker je ob izreku sodbe izpostavil nedovoljene pritiske nanj, je disciplinske ukrepe napovedal tudi predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik.
Radonjić je za razliko od sodnikov, ki so podlegli pritiskom globoke države, upal javno pojasniti, da je bil deležen pritiskov tožilstva, ki se je soočalo s pomanjkanjem dokazov, kot tudi nekaterih sodnikov. Ob tem je izpostavil, da se je ob tem zavedal, da zaradi primera Novič ne bo napredoval, si bo morda uničil kariero sodnika ali pa se bo zaradi poštenega sojenja znašel v suspenzu.
Pogačnik z vsemi topovi nad neposlušnega sodnika
Potem ko je Radonjić v sodbi prišel do zaključka, da ni mogoče, da primera Novič in Michel Stephan ne bi bila povezana in da je Stephan prav tako lahko imel motiv za umor Jamnika, se je nad njim odvil pravi pogrom tako s strani levice kot tudi s strani mainstream medijev, ki so se povsem požvižgali na problematiko hudih zlorab v pravosodju. Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je celo sprejel ugotovitev, da po pogovoru z Radonjićem kršitev naj ne bi ugotovil. Pogačnik pa se tu ni ustavil, saj je po poročanju Večera zoper sodnika Radonjića 5. septembra letos zaradi suma storitve več disciplinskih kršitev, ki so bile storjene med 5. decembrom lani in 16. aprilom letos, v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena zakona o sodnem svetu podal pobudo disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu za sprožitev disciplinskega postopka zaradi kršitev po 2., 14. in 15. točki prvega odstavka 81. člena zakona o sodniški službi.
Pri tem se je Pogačnik nanašal na časovno obdobje, v katerem je Radonjić sodil v zadevi Novič, in mu očital “neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, ravnanje in vedenje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, žaljivo in nedostojno izražanje in obnašanje do posameznikov, pravnih oseb, državnih organov v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje”.
Kerševanov politkomisariat prvi uvedel postopke
Ni pa samo Pogačnik tisti, ki je zatajil, saj sta se glede ravnanja Radonjića v enaki smeri izrekla tudi sodni svet in komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu. Sodni svet je sprejel ugotovitev, da naj bi bile trditve Radonjića o poskusu vplivanja na njegovo neodvisnost pri sojenju brez podlage ter posledica dojemanja na subjektivni ravni. Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta pa je izjave Radonjića označila kot neskladne s kodeksom sodniške etike. Po njihovo naj namreč izjave glede pritiskov na sojenje, poskusov diskreditiranja, discipliniranja, uvedbe disciplinskega postopka in nenapredovanja ne bi imele objektivne podlage in naj bi presegle namen razglasitve sodbe v javnosti. Po prepričanju komisije naj bi kršil tudi načeli odnosa in ugleda po kodeksu sodniške etike.
Kot lahko vidimo, je celotno sodstvo obrnilo hrbet Radonjiću, namesto da bi mu stopilo v bran, ker je sodnik upošteval 125. člen Ustave RS, ki navaja, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni in so vezani na ustavo in zakon. Nič čudnega ni, da ljudje ne verjamejo več v neodvisnost sodne oblasti, če pa se določenim izbrancem, kot je družina Janković, odpisuje več milijonov evrov dolga, medtem pa se nekatere deložira za nekaj evrov dolga. Signal, ki ga dajejo v primeru sodnika Radonjića, ki si je upal biti neposlušen glede želja globoke države, nedvomno ne bo vzpodbudno vplival tudi na druge sodnike, ki se soočajo s pritiski glede sojenja.
Hana Murn