“Kdor želi ocenjevati notranjepolitične razmere v Sloveniji, naj pride v Slovenijo in se nauči slovenščine ali pa vsaj najde ustrezne sogovornike,” je slovenski premier Janez Janša poudaril v pogovoru za avstrijsko nacionalno televizijo ORF na številna blatenja njegovih nasprotnikov v tujini. Po njegovem gre za boj za interpretacijo, saj tuji mediji dejstev ne preverijo.
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je v zadnjih mesecih v središču domače in mednarodne javnosti. Z uveljavljanjem sprejete strategije usmeritev zunanje politike iz časa Cerarjeve vlade je sedanja vlada pričela krepiti zunanje odnose s člani višjegrajske četverice ter sosednjimi državami, ki mejijo na Slovenijo. To pogosto izrabljajo nekdanji dolgoletni vladarji Slovenije iz tranzicijske levice. Le-ti pogosto sedanjo vlado imenujejo za fašistično, ne glede na to, da v šestih mesecih vlada pod vodstvom Janše ni zaprla nobenega novinarja, vsakemu mediju omogoča svobodno izražanje mnenj ter po ulicah Ljubljane še vedno ni poslala tanke na cesto, kot so strašili v radikalni Levici. Tega vprašanja se je v intervjuju za ORF se je dotaknil tudi Janša. “Vedno pravim: Kdor želi ocenjevati notranjepolitične razmere v Sloveniji, naj pride v Slovenijo in se nauči slovenščine ali pa vsaj najde ustrezne sogovornike,” je med drugim dejal premier v pogovoru.
Ne glede na hujskanje neodvisnih medijev v službi bivšega režima je Janša jasno povedal, kakšne so prioritete Slovenije v mednarodni skupnosti. Tako je med drugim dejal, da je cilj trenutne vlade, da iztrži v mednarodni skupnosti največ, kar je možno. Zaradi tega se Slovenija povezuje z različnimi državami znotraj EU. Med drugim je Slovenija za razliko od Madžarske sodelovala pri ad hoc pobudi več evropskih držav za sprejem otrok iz migrantskega centra na grškem otoku Lezbos Moria. Slovenija bo tako sprejela štiri migrantske otroke iz Lezbosa.
Slovenija v času sedanje vlade krepi odnose v mednarodni skupnosti
Slovenija je v šestih mesecih trenutne vlade imela že nekaj visokih obiskov iz tujine. Med drugim je po šestindvajsetih letih Slovenijo obiskal zunanji sekretar Združenih držav Amerike Mike Pompeo. Kot poroča STA, sta prejšnji torek avstrijski premier Sebastian Kurz in slovenski premier bila na svojem srečanju enotna v številnih političnih vprašanjih. Med drugim avstrijska nacionalna televizija ni pozabila omeniti, skupnega plezanja Janše in Kurza po severni triglavski steni.
Kot poroča STA, je Janša v pogovoru za ORF poudaril pomen dobrososedskih odnosov, ki so se izkazali tudi v času pandemije covid-19. Takrat so Sloveniji množično na pomoč priskočili s svojimi zelo dobrimi transportnimi povezavami pri dobavi nujne medicinske opreme in prevozov slovenskih potnikov iz tujine države Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška. “V izrednih časih natančno vemo, na koga se lahko zanesemo.” Med krizo je bila Evropa “kot bi bila v srednjem veku,” je dejal o blokadah in zapiranju meja, in dodal, da je bilo zato najprej potrebno dvostransko sodelovanje s sosedi.
Nasprotniki medijske zakonodaje nočejo prepustiti monopolnega položaja na slovenskem medijskem trgu sporoča Janša za ORF
Predsednik vlade Janez Janša se ni mogel izogniti vprašanju o novi medijski zakonodaji. Kritike načrtovanega zakona o medijih, s katerim naj bi javna RTV Slovenija izgubila prihodke, je Janša zavrnil in dejal, da gre za “minimalno prerazporeditev” v korist regionalnih medijev, ker ti zaradi močne centralizacije v Sloveniji “propadajo”.
Premier Janša je v intervjuju za ORF očital nasprotnikom njihovo dvolično naravo. V preteklosti smo v našem mediju velikokrat izpostavili skrivanje večinskih medijev v rokah levih gospodarskih in političnih struj, da za boj s sedanjo vlado izkoriščajo njim naklonjene mednarodne medije in organizacije. Le-te besedila pa po večini napišejo “strokovni” novinarji, kot so Blaž Zgaga, Petra Lesjak Tušek, Primož Cirman, Manica Ambrožič ter preostala druščina iz radikalnega Društva novinarjev Slovenije.
Hkrati je premier ponovil kritike svojih političnih nasprotnikov. “Ti bi se “skrili” tudi za Evropsko unijo, samo da bi lahko ohranili svoj “monopolni položaj” še iz časov komunizma. In ker v Evropi praktično nihče ne zna slovensko, gre za “boj za interpretacijo”, je dejal v pogovoru z dopisnikom ORF Christianom Wehrschützom. “Vedno pravim: Kdor želi ocenjevati notranjepolitične razmere v Sloveniji, naj pride v Slovenijo in se nauči slovenščine ali pa vsaj najde ustrezne sogovornike,” je še dejal premier v pogovoru, ki je sicer potekal v slovenščini.
Luka Perš