“Predsednik vlade, veste, kaj jaz opažam, da vi nimate pojma, kaj se dogaja, in da niste seznanjeni s stanjem,” je dejala poslanka SDS Anja Bah Žibert premierju Robertu Golobu, ki je danes odgovarjal na poslanska vprašanja.
Državni zbor je danes začel prvo redno sejo po počitnicah. Kot je v navadi, so prvi dan zasedanja v ospredju vprašanja poslancev premierju Robertu Golobu in ministrom. Poslance med drugim zanimajo ukrepi vlade in pomoč prebivalcem po avgustovskih ujmah, pa tudi ukrepi ob povečanem številu nezakonitih migracij in sodniške plače.
“Predsednik vlade, številke o nezakonitih prehodih naše južne meje so alarmantne in sporočajo, da imamo v Sloveniji resen varnostni problem,” je s poslanskimi vprašanji prva začela poslanka SDS Anja Bah Žibert, ki je pojasnila, da ljudje v občini Brežice upravičeno pričakujejo ustrezno ukrepanje s strani države. Izpostavila je, da je bilo od začetka leta na meji s Hrvaško doslej obravnavnih več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov državne meje, kar je 27 tisoč več kot lani v tem obdobju.
Kaotične razmere
“Če je v preteklosti veljalo, da je bila med njimi še kakšna družina, danes temu ni več tako, gre za mlade moške,” je izpostavila Bah Žibertova. Enako kaotično je tudi v azilnem centru na Viču, kjer se imigranti gibljejo neomejeno, kar zaskrbljujoče izpostavlja tudi policija. Država je dolžna zaščititi svoje državljane in nedopustno je, da živijo v strahu, je dejala in Goloba vprašala, kako namerava zajeziti nezakonite prehode državne meje in kako zaščititi naše državljane.
Premier Robert Golob je na to odgovori, da se s tem “Evropska unija ukvarja že več mesecev na več nivojih, da pa desna sredina strah ljudi izkorišča za nabiranje političnih točk,” kot da v medijih ni moč zaslediti vedno več kriminala s strani ilegalnih migrantov. Priznava, da so številke, ki jih je Bah Žibertova izpostavila, resnične, ampak da so migracije del današnje realnost, kot je tako že od nekdaj. Trdi, da je največ migrantov prestopilo mejo “po cesti, kljub temu da tam ni odstranjena ograja.” Nadaljeval je, da bo za večjo učinkovitost zamejitve nedovoljenih migracij potrebno sodelovanje s Hrvaško in tudi ostalimi balkanskimi državami. “Vala se zajeziti ne da, ker je že prepozno, ko so migranti na mejah,” je dejal in kot primer izpostavil Italijo, otok L, ki polni medije z grozljivim prizorom na tisoče migrantov.
Bah Žibert: Ograja je, ampak so tam vrata, ki so odklenjena, vi pa tega ne veste?
Anja Bah Žibert je še enkrat poudarila, da so številke tiste, ki sporočajo, kako kaotično je stanje, in da so številke dejstva. Ob tem je prebrala izpoved ene od prebivalk vasi Rigonce, ki slikovito opiše grozljivo stanje v vasi, da zahtevajo ukrepanje države. “Za otroke nas je strah, četudi so na domačem dvorišču, kje so naše pravice, kakšna koalicijska zahteva, nihče nas ni vprašal, ali ograjo želimo ali ne, kako o tem lahko odloča nekdo, ki nikoli ni videl skupine migrantov,” je bilo med drugim izpostavljeno v vprašanju prebivalke. Golob je odgovoril, da tam ograja ni bila odpravljena, da pa je kljub temu bilo 24 tisoč prehodov prav tam, problem, pravi, “je drugje”, in da je odgovornost na ravnanju Evropske unije.
“Predsednik vlade, veste, kaj jaz opažam, da vi nimate pojma, kaj se dogaja, in da niste seznanjeni s stanjem,” mu je odvrnila poslanka Anja Bah Žibert in poudarila, da sta ob Rigoncah tako žičnata kot tudi panelna ograja, ki pa ima vrata, ki so odklenjena. “Ampak vi tega ne veste,” je dejala in dodala, da na to opozarja tudi policija, ki sama ne zmore več. “Želijo uvedbo zapestnic, pa niti na to niste odgovorili, kako boste pomagali policajem.” Bah Žibertova je izpostavila vse ukrepe sosednjih držav, ki na vse možne načine skrbijo za državljane, medtem ko naša vlada pravi, da “gre za strašenje ljudi”.
Vrtovec: Ljudi obdavčujemo na rezervo
Drugo poslansko vprašanje je premierju zastavil poslanec Nove Slovenije Jernej Vrtovec, nanašalo pa se je na vladne ukrepe po avgustovskih poplavah. Vrtovec je zahteval Golobovo pojasnilo glede načrtovanih sprememb pri upravljanju vodotokov, pa tudi morebitnega dviga povprečnine, da se bodo občine lažje soočale z odpravo posledic poplav. Prav tako ga je vprašal tudi o tem, v katero smer gre razmislek o tipski gradnji hiš za prebivalce, ki so v uničujočih poplavah ostali brez vsega. Pohvalil je način za zbiranje denarja za pomoč poplavljenim, hkrati pa dejal, da “boli to, da obdavčujemo prekomerno ljudi za nekaj, za kar sploh ne vemo, na kakšen način bomo zbrali, na kakšen način bomo dejansko ta denar porabili.” Pozval je k popisu škode in k pomoči občinam.
Golob: Ne dajemo obljub, dajemo denar
Golob je Vrtovčev očitek, da se “obdavčuje ljudi”, še preden bi imeli dokončno oceno škode po avgustovskih poplavah, zavrnil, saj naj bi sanacija skupaj z obnovo in vzpostavitvijo razmer za nadaljnji razvoj terjala okoli 6,7 milijard evrov, ni pa ta številka neposredna ocena nastale škode. Dejal je, da se v naslednjih tednih pričakuje za več kot 640 milijonov evrov neposrednih izplačil iz proračuna, ki bodo namenjena ljudem, gospodarstvu in občinam. “Nikoli doslej ni bilo izplačano ne tako veliko, ne tako hitro. Ne dajemo obljub, dajemo denar,” je dejal Golob, ampak ljudje še danes niso dobili izplačil, čeprav trdi, da ljudje nikoli niso bili še deležni tako hitrega in učinkovitega odločanja in izplačil.
Pomoči je premier napovedal še ta teden, ponovno pa je izpostavil pomoč klicnega centra, za katerega smo poročali, da nobenih informacij nimajo, razen tistih, ki so vsem vidne na spletu (pa še te so precej nerazumljive in zmedene). Golob trdi, da ima z občinami konstanten dialog, dvig povprečnin pa po njegovih besedah ne pride v poštev. “Ne bomo vsepovprek metali denarja”, je odgovoril Golob na vprašanje o pomoči občinam. Ljudje bodo medtem čez zimo potrebovali nadomestno bivanje, v primeru stiske se po Golobovih besedah lahko obrnejo na vlado oziroma kontaktirajo klicni center na telefonski številki 114.
Hoivik: Golob daje prednost sodnikom in tožilcem pred žrtvami poplav
Poslanec SDS Andrej Hoivik pa bo zastavil vprašanje v zvezi z izjavami sodnikov glede sodniških plač. Ena od koalicijskih zavez je, da hočemo živeti v pravni državi, zato smo šli v politiko, ker hočemo živeti v pravni državi, ki bo demokratična in odprta in kjer bomo o stvareh govorili in nagrajevali ljudi za zasluge, je dejal Golob in obljubil reformo javnega plačnega sistema, ki bo po njegovih besedah javna in celovita.
“Torej, če sem prav razumel, bodo imeli sodniki s 1. decembrom 2023 višje plače, ne glede na to, da je nerealiziranih odločb Ustavnega sodišča po mojem preko dvajset, torej dajete prednost tistemu vašemu “happy end-u” in ta bo izgleda za sodnike in tožilce prišel, za učitelje, gasilce, policiste pa bo ta prišel čez pet let, pet let naj bi namreč trajala obnova Slovenije,” je izpostavil poslanec Hoivik, ki je Golobu očital, da daje prednost sodstvu, ne glede na vse ovire, izpostavil je tudi še vedno trajajočo inflacijo. Medtem ko so pretekle koalicije objavile oziroma medijem posredovale koalicijske sporazume v celoti, so sedanji vladajoči objavili le njegov programski del. Ko so mediji zahtevali del, ki določa protokol sodelovanja koalicijskih partnerjev in organiziranost vlade, se je vlada dogovorila, da bo ta del dokumenta interne narave. Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj skriva sedanja koalicija, pa tudi dvom, da je z obljubami o transparentnem delovanju mislila resno, kar je Golobu ob koncu očital tudi Hoivik.
Državni zbor bo na seji, ki se bo sklenila v petek, sicer med drugim obravnaval zakonske predloge o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov, zaščiti živali, duševnem zdravju in preoblikovanju Vzajemne.
Tanja Brkić