Gospodarski krog, v katerem sodeluje 17 organizacij, je v odprtem pismu ostro kritiziral potezo Golobove vlade, ki je samodržno, mimo socialnih partnerjev sklenila, da bo uvedla obvezno božičnico za vse delavce. V Gospodarskem krogu poudarjajo, da sicer podpirajo božičnico kot nagrado za dosežen rezultat in motivacijo, vendar ne kot zakonsko vsiljeno obveznost, ki njen smisel izniči. Namesto obveznosti izplačila predlagajo trajen dvig splošne davčne olajšave najmanj v višini napovedane neobdavčene božičnice. To bi bilo dolgoročno stabilno, odgovorno in bi resnično pomagalo zaposlenim. Obenem pa v vedno bolj tekmovalnem mednarodnem okolju pričakuje tudi druge večkrat napovedane razbremenitve stroškov dela.
V Gospodarskem krogu sporočajo, da so bili ob nastopu sedanje vlade pred dobrimi tremi leti razočarani, da je na škodo prav vseh zaposlenih ukinila vse prednosti takrat novega Zakona o dohodnini, ki je pomembno razbremenjeval prihodke iz dela. Z zgroženostjo so se borili proti dodatnim obdavčitvam, ki jih je ta vlada nanizala v času tega mandata. Sedaj pa so brez besed ob ideji predsednika vlada, ki bi nakopičene probleme reševal z obvezno božičnico.
Božičnico zagotavljajo podjetja – in tisti, ki so uspešni in zmorejo, to že počnejo. Božičnica je nagrada za dosežen rezultat in motivacijo, ne pa zakonsko vsiljena obveznost, ki njen smisel izniči, razlagajo v Gospodarskem krogu. Država je samo v letošnjem letu s toksično davčno politiko povprečnemu zaposlenemu pobrala “poldrugo božičnico”, zdaj pa isto želi prikazati kot lastno darilo. Tak obrat je res težko razumeti drugače kot predstavo za javnost in kupovanje volitev z denarjem davkoplačevalcev – podobno tistemu, kar je ta ista vlada nekoč očitala kot “helikoptersko metanje denarja”.
Ob zadnjih izjavah predsednika vlade Gospodarski krog izpostavlja, da je proračunska blagajna – ob rekordni zaposlenosti in davčnih prilivih v tem mandatu – prazna. Zato spominjajo, da teh daril ne financira država, temveč podjetja in zaposleni, katerih delo in davki polnijo proračun.
“Zato premierja javno sprašujemo, ali se bo vlada za izplačilo božičnice dodatno zadolžila. Bo sredstva vzela iz sklada za popoplavno obnovo? Ali bo prerazporedila denar za dolgotrajno oskrbo?” se sprašujejo v Gospodarskem krogu.
Gospodarski krog zato poziva k odgovornim rešitvam, ki bodo krepile motivacijo zaposlenih, spodbujale poslovno uspešnost in zagotavljale stabilno poslovno okolje. Po njihovem lahko samo s takšnim pristopom ustvarimo trajno vrednost za zaposlene, podjetja in družbo kot celoto. Všečne poteze, ki jih motivirajo politične odločitve, ljudje na koncu najdražje plačamo.
Poraba vse višja
Vlada je medtem danes sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti in napovedala, da se bo poraba zvišala na 17,7 milijarde evrov, leto pozneje pa bo presegla 18 milijard evrov.
Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2027, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do srede poslati v obravnavo in potrditev v DZ. Se pravi, tudi za načrte javne porabe, ko trenutne vlade ne bo več na oblasti. Za leto 2026 je v državnem proračunu predvidenih 15,6 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na 17,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Leto pozneje, ko je ob 16 milijardah evrov prihodkov načrtovanih za 18,1 milijarde evrov odhodkov, naj bi primanjkljaj prav tako znašal 2,1 milijarde evrov. To pomeni 2,8 odstotka BDP.
Kljub rekordnim davkom in posledično rekordnim prejemkom v proračun torej proračunska luknja neprestano raste. Fiskalni svet je nič kaj diplomatsko oblastnike že večkrat pozval k boljšemu načrtovanju fiskalne politike v prihodnosti in k varčevanju. Izpostavljajo, da bi morali načrtovalci državnih financ “nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice.”
Vlada očitno ni pripravljena stopiti na zavoro, sploh glede na to, da smo le nekaj mesecev pred volitvami.
I. K.