Predsednik vlade Janez Janša se bo danes, v petek, 14. januarja 2022, ob 9. uri, udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19. Sicer se je v preteklosti že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom.
Že prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, se je ta po besedah premierja Janeza Janše morala soočati z epidemijo. “Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za ostarele, civilne zaščite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil dr. Matej Lahovnik, pa je bila enako ad hoc sklicana skupina, ki je delovala prostovoljno,” je odvrnil na vprašanja, povezana z delovanjem svetovalnih skupin prejšnje leto.” Dodal je, da svetovalna skupina, sestavljena iz epidemiologov, ni imela nobenih pooblastil, da bi sprejemala kakršne koli ukrepe, je pa vladi svetovala pri tem, katere ukrepe naj sprejme.
“Vlada je v veliki meri predlogom strokovne skupine tudi sledila. Včasih so ti strokovnjaki sedeli tudi na sejah vlade, ne da bi odločali ali glasovali, temveč da so dali mnenje o posamičnih ukrepih,” je pojasnil Janša, ki je vse člane svetovalne skupine formalno imenoval sam, tako kot določa zakon o vladi. Ta svetovalna skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ki predlaga ukrepe proti koronavirusu. “V času epidemije ob praznih skladiščih in vsesplošni krizi ni bilo mogoče iti po vseh stopničkah zapovrstjo, ampak smo določene nivoje združili tako, da smo lahko v istem dnevu sprejeli ukrepe,” je še pojasnil.
NIJZ na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju
Janša je povedal, da je junija 2017 Slovenijo obiskala delegacija WHO, ki je preverjala pripravljenost Slovenije na epidemijo po različnih merilih. “Državi so dali ocene in priporočila in kaj je potrebno storiti, da bo Slovenija pripravljena na epidemijo. Naj povem, da so nam podelili oceno pet edino pri zakonski podlagi za ukrepanje, torej glede zakona o nalezljivih boleznih, ki je sedaj tako zelo kritiziran,” je povedal premier. Dodal je, da je NIJZ na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. “Podatke so imeli na listkih in so si jih podajali. Tako da na razpolago nismo imeli niti realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Od marca lanskega leta do sedaj zato še vedno postavljamo omrežje, da imajo odločevalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,” je poudaril in spomnil, da so bili epidemiologi na NIJZ marca lani v manjšini. “Tisti epidemiologi, ki so bili vrženi v situacijo, pa so pregorevali. Torej poleg informacijskega sistema, ki ni omogočal realnih podatkov, smo ob začetku epidemije imeli tudi kadrovski manko,” je bil jasen premier.
Prav tako je spomnil, da je vlada Marjana Šarca še 27 dni po tem (februarja 2020), ko je sosednja Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep o nabavi zaščitne opreme, pri čemer je postavila rok za dobavo zaščitne opreme konec leta 2020. “Celo natančno lahko povem, da smo 13. 3. 2020 imeli na voljo 3210 mask FFP3 in 76.000 različnih kirurških mask po različnih zdravstvenih ustanovah, kar je zadoščalo natančno za osem ur. Vlada Marjana Šarca pa je ob situaciji, kot je bila, in zalogah, sprejela sklep, da se zaloge zaščitne opreme popolnijo do decembra 2020,” je komentiral predsednik vlade.
Na očitke o fiskalni vzdržnosti ukrepov je Janša poudaril, da je fiskalni svet ukrepe ocenil kot pozitivne. Pri tem je poudaril ukrep turističnih bonov, ki jih je vlada dala ljudem. “Ko smo delali izračune glede turističnega sektorja, ki je bil primerjalno gledano v krizi najbolj prizadet, smo videli, da če isto vsoto denarja, ki bi šel za bone, damo neposredno turističnim podjetjem in bi s tem krili njihove fiksne stroške, bi rešili le del socialnih problemov, podjetja bi bila zaprta, dejavnosti pa še vedno ne bi bilo. Prav zato smo bone dali ljudem. Slovenski model reševanja storitvenih dejavnosti je bil povsod po Evropi pozdravljen kot inovativen in dober, številne evropske države so temu tako imenovanemu vavčerskemu pristopu sledile,” je povedal.
Premier Janša se je sicer udeležil tudi 4. redne seje omenjene komisije, kjer je spregovoril o delu strokovne komisije, konkretnih ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, obenem je tudi podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020.
Sara Kovač