Na dnevnem redu sej vlade bodo naslednji teden predlogi novel šestih davčnih zakonov – ti bodo na sporedu izredne seje 14. novembra, predlog zaključnega računa državnega proračuna za lani pa bo na sporedu redne novembrske seje 18. novembra.
Odbor DZ za finance je obravnavo predlogov novel šestih davčnih zakonov končal 25. oktobra, gre pa za predlog novele zakona o dohodnini ter za predloge novel zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe bodo začele veljati 1. januarja 2025.
Takšna hitrost pri sprejemanju je razumljiva, saj zapravljiva vlada potrebuje več davčnih prilivov za trošenje. Kot je Nova24tv že pisala, je finančni minister Klemen Boštjančič, za katerega je SDS vložila interpelacijo, v javnosti zatrjeval, da predloge predstavljajo že od februarja dalje, vendar ga je Ivan Simič hitro postavil na laž. Ker bo vlada v prihodnjih tednih pripravljala tudi državni proračun za prihodnje leto, vse kaže na to, da je cilj teh hitrih sprememb priprava proračuna z visokimi davčnimi prihodki. Predstavniki gospodarstva so do teh davčnih sprememb kritični.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) torej svarijo pred novimi davčnimi obremenitvami. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa opozarjajo, da so davčne spremembe nesistemske in premalo premišljene. Že prej se je oglasil gospodarski minister Matjaž Han (SD) in sporočil, da gospodarsko ministrstvo za zdaj ni zadovoljno z vsemi rešitvami iz davčnega svežnja. Na ministrstvu pričakujejo, da bo davčna zakonodaja pomagala gospodarstvu in da mu ne bo delala še dodatnih težav ob ohlajanju gospodarske dejavnosti, do katerega prihaja v Evropi.
Tudi vladni predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti DZ obravnava po nujnem postopku. Po skrajšanem postopku bo obravnavan tudi predlog SDS o dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi.
D. S.
