Kot smo že pisali tukaj, je stranka Levica glavni motor pogroma proti sobodajalcem, ki želijo svojo nepremičnino oddajati prek spletnega portala Airbnb. V resnici gre za prebrisan načrt, kako ustvariti čim več revežev odvisnih od države in hkrati poskrbeti za “zeleno” odrast, a njihov politični izgovor je ta, da zaradi Airbnb rastejo cene najemniških stanovanj, kar je pogubno za mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjski problem. Betsey Stevenson, profesorica javne politike in ekonomije na Univerzi v Michiganu, je za Bloomberg razložila, da ukinitev Airbnb niti v ZDA ne bi rešila izrednih razmer na področju stanovanjske politike.
Kot pravi profesorica, skoraj vse vlade pravijo, da želijo narediti stanovanja cenovno dostopnejša, nato pa sprejmejo politike, ki delujejo nasprotno. Najnovejša ilustracija tega nesrečnega trenda, prepoved kratkoročnih najemov, je prišla v Barcelono prejšnji mesec, podobne politike pa poskušajo izvajati v New Yorku in drugod.
Teorija in praksa
Levičarji promovirajo teorijo, da storitve, kot je Airbnb, dejansko umikajo stanovanjske enote s trga, kar povečuje stroške najema za prebivalce mesta, z zakonsko prepovedjo Airbnbja pa mesta predvidevajo, da bodo lahko posredno poskrbela za cenovno dostopnejša stanovanja.
“Prepoved Airbnbja se morda sliši dobro lokalnim prebivalcem, ki to vidijo kot odpiranje več stanovanj zanje. Toda po tej logiki, zakaj ne bi prepovedali domačih pisarn ali celo poslovnih nepremičnin?” se sprašuje Stevensonova in dodaja, da tudi ti zavzemajo prostor, ki bi ga vsaj teoretično lahko uporabili za več stanovanj.
Omejitve slabšajo položaj prebivalcev
Resnica je, da vse te omejitve na koncu poslabšajo položaj prebivalcev. Zakaj?
Prvi razlog je ekonomski. Močna skupnost potrebuje močno gospodarstvo, ki zahteva prostor za trgovino. Turizem je del trgovine.
Napetost med obiskovalci skupnosti in njenimi prebivalci je nekaj običajnega. Obiskovalci so tam zato, da se zabavajo, zato so lahko glasni, neurejeni in nespoštljivi. Prav tako veliko denarja porabijo v restavracijah, trgovinah in za zabavo. To koristi domačinom – tako z zagotavljanjem dohodka kot z ustvarjanjem povpraševanja, potrebnega za takšne ugodnosti v skupnosti. Stevensonova izpostavi propad turističnega gospodarstva med pandemijo, ki je prizadel številne skupnosti in bankrotiral številna podjetja, kot primer tega, kaj se zgodi, ko ni več turizma.
Posledica: višje cene hotelskih storitev in več hotelov
Ljudje, ki zagovarjajo prepoved Airbnbja, sicer redko trdijo, da želijo manj turistov, a če si kraji želijo turizma, morajo turistom zagotoviti prenočišče. Zakonskim omejitvam kratkoročnih nastanitev pa bodo sledile višje cene hotelov, ki bodo na koncu vodile v razvoj več hotelov – z uporabo prostora in kapitala, ki bi se lahko uporabil za stanovanja.
Omejitev kratkoročnih nastanitev lahko povzroči manj prostora za bivališča z zmanjšanjem prožnosti na trgu. Prednost prepuščanja običajnim ljudem, da se sami odločajo o tem, ali bodo oddali svoj dom, je v tem, da se lahko ponudba elastično odzove, ko se povpraševanje spremeni – na primer, ko pridejo olimpijske igre v Pariz. Veliko povpraševanje zvišuje cene, kar bo nekatere ljudi prepričalo, da ostanejo pri prijateljih ali družini, gredo na dopust v kraj z manj gneče ali celo sprejmejo turista.
To v času konic pomaga povečati gostoto in omogoča prebivalcem, da izkoristijo prednosti plime in oseke povpraševanja v njihovi skupnosti. Brez takšne prilagodljivosti bi mesto potrebovalo več hotelov, da bi lahko sprejeli največjo potovalno sezono, potem pa bi bile te sobe prazne večji del leta, hoteli pa bi zavzemali veliko več prostora kot zasebna stanovanja, ki se jih oddaja.
Res je, da lahko zaradi prepovedi Airbnbja nekateri prebivalci mesta dajo svoje stanovanje na tradicionalni najemni trg ali vzamejo sostanovalca, toda prav tako lahko preprosto odidejo, saj si lahko življenje v mestu privoščijo le zaradi kratkoročnega najema. Nobenega dvoma ni, da so trenutni lastniki stanovanj prizadeti, ko mesto sprejme nove omejitve, kako lahko uporabljajo svoj dom, vendar so prizadeti tudi bodoči lastniki stanovanj. Nekateri ljudje si lahko privoščijo življenje v mestu le, če lahko oddajo svoj prostor na Airbnb, razlaga Stevensonova.
Demokratizacija hotelskega poslovanja
Razvoj platform, kot je Airbnb, je pripomogel k demokratizaciji hotelskega poslovanja, saj je vsakemu lastniku stanovanja omogočil vstop na turistični trg. Obstaja pa še globlja sprememba: porast kratkoročnih najemnin pomaga demokratizirati lastništvo stanovanj, ki ostaja glavni vir bogastva za večino gospodinjstev. Kratkoročna nastanitev Američanom ponuja način, da to bogastvo uporabijo zanje, tako da imajo tisti z manj stalnimi ali nižjimi dohodki drugo pot do lastništva stanovanja, opozarja Stevensonova in s tem poseže v srčiko tega, zakaj se Levica bori proti Airbnbju. Kraktoročni najemi prek spleta omogočajo običajnim ljudem, da poskrbijo za svoje preživetje brez intervencij države, kar je katastrofa za socialistične politike.
Čudežna sprememba
“Kot ekonomistka vidim to spremembo, ki omogoča učinkovitejšo rabo stanovanjskega kapitala, kot čudežno. Življenjski standard se izboljša, ko ljudje – domačini ali turisti – dobijo več za svoj denar,” pravi Stevensonova.
Ta “čudež” bi zdaj radi socialisti po vsem zahodu kot tudi doma v Sloveniji povsem prepovedali. Dejstvo je, da stranka Levica stanovanjske problematike v času popolne dominacije nad izvršilno oblastjo ni uspela rešiti. Prepoved kratkoročnih nastanitev je eden od grešnih kozlov njihovega neuspeha – poleg naravne tendence, da stremijo proti odrasti. Ne pozabimo, da so prav oni zvišali davek (tudi na dolgoročne) najemnine, kar ima vsaj dve posledici: najemnine bodo na trgu višje, saj se bo davčno breme steklo na najemodajalca, hkrati pa bo ostalo manj denarja potencialnim graditeljem zasebnih stanovanj. Stranka Levica se torej ne bori za dostopna stanovanja, ampak za to, da bi bil dostop do stanovanj za vse enako nemogoč in bi bili potem vsi povsem odvisni od države.
I. K.