Verjetno res ni enostavno pripraviti nekaj 100 kilometrov bodečih žic. Še posebej, če to želiš narediti od danes na jutri. Po principu najmanjšega napora je seveda zato najlažje tovrstne zadeve kupovati na Kitajskem, kot je vlada sprva razmišljala, oziroma na nekoliko manjšem trgu – pri Poljakih, kamor se je sedaj obrnila.
V katalogu obrtnikov, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ograj, lahko najdemo pestro izbiro ponudnikov teh storitev. Nekaj od njih smo poklicali, da bi preverili, ali bi na slovensko-hrvaški meji lahko postavili žičnato ograjo, kakršno imajo na Madžarskem.
Nimajo kapacitet za takšen projekt
Večina podjetij, ki smo jih priklicali, nima toliko ljudi in tako močne proizvodnje, da bi se lahko lotili takšnega projekta, tudi če bi delali 24 ur na dan. Ti so v glavnem orientirani v manjše projekte, v postavitev vrtnih in balkonski ograj ter garažnih vrat iz različnih materialov. V največjem jeklarskem podjetju Slovenska industrija jekla pa so pojasnili, da so zgolj dobavitelji jekla in drugih materialov ter da se z izdelavo ograj ne ukvarjajo.
Zainteresirani, če bi se pravi čas pripravili
V podjetju Alumero, kjer se ukvarjajo z lastno izdelavo mrežastih ograj, bi bili projekt zmožni izvesti, če bi imeli dovolj časa za proizvodnjo večje količine ograje. Dva metra žičnate ograje staneta približno 17 evrov na kvadratni meter, medtem ko bi pri tri- ali štirimetrski višini ograje strošek narastel zaradi drugačne in močnejše aluminijaste konstrukcije.
Če bi se lotili pravi čas
Le eno izmed podjetij – ki pa ne želi biti imenovano – je potrdilo, da bi se na razpis, če bi ga vlada pravočasno pripravila, seveda prijavili.
Posel z ograjami bodo torej dobili tujci, s tem pa tudi precej slovenskega davkoplačevalskega denarja.
Marko Puš