Revizijsko poročilo Računskega sodišča RS je pri poslovanju Javne agencije za knjigo (JAK) v letih 2020 in 2021 ugotovilo več nepravilnosti iz časa, ko je agencijo vodila Renata Zamida in nato nekaj mesecev Sebastjan Eržen kot vršilec dolžnosti, dokler ni bil na mesto direktorja imenovan Dimitrij Rupel. Previsoka izplačila dodatkov in nagrad, pot predsednice sveta agencije v Berlin in izbira izvajalcev brez javnih naročil so med ugotovljenimi nepravilnostmi. Kot je mogoče prebrati, nepravilnosti zadevajo sredstva v znesku vsaj 97 tisoč evrov.
Javna agencija za knjigo (JAK) si je od Računskega sodišča RS prislužila negativno mnenje, saj je bilo po poročanju N1 ugotovljeno, da se je večkrat zgodilo, da je poslovanje potekalo v neskladju s predpisi, pogodbenimi akti in notranjimi akti. Izpostavljenih je 15 nepravilnosti, ki zadevajo skoraj 100 tisoč evrov sredstev. Za zadeve, ki niso bile del programov oziroma projektov, naj bi porabili več kot 60 tisoč evrov.
Pri izplačevanju nagrad, ki so jih prejeli člani strokovnih komisij, so bili zaznani najvišji zneski, pri katerih je računsko sodišče odkrilo nepravilnosti. Člani so v letih 2020 in 2021 na osebne transakcijske račune prejeli skupno nagrado v višini 40.844 evrov, pred tem pa JAK od njih sploh ni prejel poročila o opravljenem delu v pisni obliki in strokovnih mnenj o prijavljenih kulturnih projektih in programih. Članom so bili brez ustrezne pravne podlage izplačani potni stroški. Prav tako se je članom sveta agencije nepravočasno obračunavalo in izplačevalo sejnine.
“Pri izvedbi postopkov oddaje naročil za nabavo osnovnih sredstev in storitev v vrednosti najmanj 33.371 evrov so bile ugotovljene nepravilnosti. V letih 2020 in 2021 je bilo za storitve s strani JAK, čeprav za slednje sploh ni mogoče dokazati, da so bile tudi v realnosti izvedene, izplačana skupna sredstva v višini 8.100 evrov. Prišlo je tudi do sklenitve pogodbe v zameno za pravne storitve, za katere je agencija sicer že pred tem imela sklenjeno pogodbo z drugim izvajalcem pravnih storitev. Neupravičeni stroški so tako nanesli 5.533 evrov. “Pred izvedbo več storitev JAK ni imela sklenjenih pogodb oziroma jim ni izdala naročilnic pred izvedbo storitev v skupni vrednosti 5.783 evrov. Še 2 tisoč evrov je JAK porabila za sofinanciranje promocijskega filma mimo javnega razpisa za izbor programa oziroma projekta s področja knjige,” je mogoče prebrati.
Zaposlenim hladilnik in kavni avtomat, predsednica sveta prišla do potovanja v Berlin
Pri izplačilih uslužbencem agencije je bilo zaznanih več različnih nepravilnosti. Sem lahko uvrstimo plačilo namestitve, letalskega prevoza in prehrane v nemški prestolnici Berlin za predsednico sveta agencije. Za poplačilo omenjenih stroškov namreč agencija sploh ni imela ustrezne pravne podlage. Pri štirih uslužbencih agencije ni bila uporabljena pravilna osnove za izračun dodatka za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, dva uslužbenca pa sta prejela 279 evrov previsok dodatek za delovno dobo. Previsoki potni stroški v skupni vrednosti 138 evrov so bili izplačani trem zaposlenim. Čeprav notranji akti ne dovoljujejo, je bila s službeno kartico poravnan nakup hladilnika in kavnega aparata v vrednosti 551 evrov.
Povrhu vsega JAK več plačil ni izvedla v prepisanih rokih, prav tako pa za več del ni poskrbela za sklenitev aneksov k pogodbi, “s katerimi bi prevzela obveznost za neupravičeno zamudo rokov. Zato za dokončanje del ni zaračunala pogodbene kazni”. Iz tega razloga pogodbena kazen za dokončanje del tudi ni bila zaračunana. Prav tako ni bil izdan dokument identifikacije investicijskega projekta.
JAK je bila po mnenju sodišča delno uspešna pri izvajanju nalog s področja knjige. Pri dodeljevanju sredstev za sofinancirane izdaje knjig je bilo zaznanih največ nepravilnosti, agencija naj bi bila namreč pri sprejemanju odločitev na razpisih v več primerih “netransparentna, odločitve komisije pa subjektivne”. Iz razpisa je razvidno, da je bilo več pogojev in kriterijev nejasnih, prav tako ti niso bili preverljivi in merljivi. “Med pogoji za prijavo so bili tudi taki, ki so jih lahko prijavitelji izpolnili šele po prejemu javnih sredstev.” Pogoji za ocenjevanje prejetih vlog v razpisih s strani JAK niso bili razloženi, prav tako pri prejetih vlogah ni bilo ovrednoteno, ali te dosegajo kriterije, ki so bili določeni predhodno. Na ta način je eden od prijaviteljev prišel do sofinanciranja, čeprav praga sploh ni dosegal.
Tudi pri končnih odločitvah in samem dodeljevanju sredstev za sofinanciranje izdaje knjig JAK ni bila transparentna. Število sofinanciranih knjig namreč v razpisih ni bilo utemeljeno, nekje pa tudi ne višina sredstev, ki je bila namenjena. V reviziji sodišča piše, da iz razpisov ni jasno, “katere stroške ob izdaji knjige bo oziroma je agencija sofinancirala kot upravičene, niti kakšni so izhodiščni izračuni za dodeljevanje sredstev”. Kot pravijo, to prispeva k “zmanjšanju objektivnosti pri ocenjevanju zahtev iz posameznega kriterija”. Nagrade za delo članov strokovnih in delovnih komisij se je po navedbah sodišča določalo na podlagi subjektivne ocene, kar predstavlja “tveganje za negospodarno ravnanje”.
Čeprav so bili na zadovoljiv način načrtovani in doseženi cilji za izvajanje nalog s področja knjige, Jak v dokumentih ni poskrbela za to, da bi bil v dokumentih določen “način izvedbe nacionalne raziskave bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige ter kazalnikov za merjenje dosega večje zaposljivosti v zasebnem sektorju v kulturi”. Ravno tako niso bili natančno opredeljeni ukrepi in aktivnosti za “načrtovano nacionalno promocijsko kampanjo za promocijo branja, nakupovanja in posedovanja knjig”. Pri načrtovanju niso bile opredeljene niti “dodatne aktivnosti za merjenje dosega želenih rezultatov med izvedbo projekta Slovenije kot častne gostje na sejmu v Frankfurtu leta 2023”.
JAK po poročanju STA ni bila uspešna niti pri nadzoru izvajanja obveznosti prejemnikov sredstev in namenske porabe sredstev. Vsaj 63.010 evrov je bilo namreč plačano za stroške, “ki se niso nanašali na programe oziroma projekte, sprejete v sofinanciranje, oziroma iz dokazil ni izhajalo, da se nanašajo na upravičene stroške teh programov oziroma projektov”. Čeprav eden od prejemnikov ni izkazal stroškov v znesku 8.708 evrov, so se mu nakazala celotna pogodbena sredstva. Kot da to ne bi zadostovalo, se mu je izplačalo “za 16.680 evrov preveč glede na pogodbeno določen delež sofinanciranja upravičenih stroškov”.
Sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila
Od agencije je Računsko sodišče že zahtevalo, da ta predloži odzivno poročilo, kjer je potrebno, da se izkaže odprava nepravilnosti in nesmotrnosti, podana pa so ji bila tudi priporočila z namenom, da pride izboljšanja samega poslovanja.
O domnevno spornem delovanju Renate Zamida, ki je bila na vrhu JAK do novembra 2020, je bilo govora že v preteklosti. Čeprav so ob njeni razrešitvi želeli ustvariti zgodbo, kako naj bi šlo za razrešitev “političnih razlogov”, so vsi čudežno pozabili, da je bila pobuda za njeno razrešitev dana že v času ministra za kulturo Zorana Pozniča (SD) v Šarčevi vladi. Poznič je bil namreč s strani tedanje podpredsednice sveta JAK Gabriele Babnik obveščen o dilemah, ki zadevajo delovanje agencije. JAK denimo niti januarja ni imel veljavne dolgoročne strategije razvoja, prihajalo je do samovolje pri delovnih štipendijah. Kot problematično pa je bilo izpostavljeno tudi črpanje kohezijskih sredstev in priprava na gostovanje Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. (Več o tem tukaj).
Ž. N.