Veteran vojne za Slovenijo Ivan šeme je na današnji novinarski konferenci VSO potrdil, da je bil radijec Sašo Hribar v njegovi enoti in da so ga med osamosvojitveno vojno šli iskati domov. “Je to dezerterstvo ali ni?” Predsednik VSO Lojze Peterle pa je o Kučanovi ideji postavitve spomenika slovenski osamosvojitvi dejal, da so predloge podali že mnogi in ne gre za novo idejo, kot nam jo skušajo prodati nekateri medijski kanali.
Uvodoma je Lojze Peterle spregovoril okrog nezaslišane uzurpacije javnega medija za nek političen namen s strani gospoda Saše Hribarja in poslušanje laži o tem, da slovenske osamosvojitvene vojne ni bilo. Poudaril je, da v tem primeru nikakor ni šlo za satiro, saj ni šlo za Radio Ga ga. “Ta moja pozicija o provokaciji ni dolgo zdržala, ker so se pričeli ljudje s terena oglašati, ali bo VSO kaj rekel. Tukaj so svojci žrtev vojne za Slovenijo, tisoči borcev, ki so bili pripravljeni dati vse za Slovenijo, potem pa slišimo nekaj tako nezaslišanega kot je bil ta Hribarjev nastop”.
“Ivana Šemeta sem poklical, s katerim smo bili večkrat v družbi, tudi s Hribarjem. Poklical sem ga in ga povprašal, kaj se je zgodilo s Hribarjem, od kod sedaj to njegovo razodetje. On je bil z njim v isti jurišni enoti, ki je bila najprej stacionirana pri Temenici, nato se je premaknila proti Malemu Hudemu. Poklical sem več ljudi, da bi dobil čim več vpogleda v to, kaj se je takrat dogajalo in kaj je počel Sašo Hribar.”
Hribar med vojno molil za preživetje
Ta enota po besedah Peterleta ni bila daleč stran od Medvedjeka, kjer vemo, da je bilo precej tankov, angažirana pa so bila tudi letala. Na Medvedjeku pa je bil ubit civilist Kotar, poleg nesrečnih šoferjev in drugih ljudi, ki so bili ubiti na Medvedjeku. “Nedaleč stran je bila torej stacionirana jurišna enota, govoril sem tudi z duhovnikom Jožetom Plutom, ki je bil tudi vpoklican v to enoto. Ni mi edini povedal, ampak trije, da se je tam v tistem gozdu zgodila tudi maša na kateri je Hribar bral berilo in pri tisti maši so molili za preživetje, ne za dobro šmarnico ali za ne preveč kisel cviček”, je izpostavil in dodal, da je to zanj dodaten dokaz, da je šlo za vojno. Povedal je, da je včeraj govoril tudi z nekom, ki je bil tam blizu. “Rekel je gospod Peterle, prosim ne omenjajte mojega imena, to pa ni bil edini, ki je tako rekel, da če se ga bo omenilo z imenom, ga bodo raztrgali. Želim imeti mir. Vam pa povem, da nas je bilo strah.” Po vsem tem kar je Peterle slišal od gospoda Šemeta in ostalih, kako je bilo v tej enoti, pravi, da ne želi kvalificirati Hribarjevega obnašanja. Razume, da je bil to čas bivanjske groze in da so se bali, tam so namreč bili tanki, letela pa so letala in helikopterji. “Ne čudi me, da Zveza veteranov vojne za Slovenijo, bodite pozorni na ime, ni pritrdila laži, temu niti ni pritrdil bivši vrhovni poveljnik. Prav tako ne poznam resnih ljudi, ki bi tej tezi pritrdili.”
Odgovorni na Radio Slovenija še niso odgovorili na popravek
Glede deset dnevne vojne je povedal, da se je zanj vojna začela 16. maja 1990, ko je bila izvoljena Demosova vlada. Tisti čas nam je JLA poslala čestitko, ki se ji reče razorožitev slovenske teritorialne obrambe. “Ko se je potem Sašo Hribar lahko monopolno hecal na Radiu Ga Ga, smo mi morali organizirati obrambo, s katero smo na koncu zmagali vojno za Slovenijo. Ne bom se več ukvarjal s tem, kako je bilo s Sašom Hribarjem v tisti enoti, mu pa zamerim, da dezertiral moralno dvaintrideset let pozneje”. Odnos, ki ga je on zavzel do vojne za Slovenijo, za katero so padla življenja, je za Peterleta moralno dezerterstvo. Povedal je, da so zahtevali opravičilo s strani inštitucij, ki so odgovorne za ta medij in seveda popravek. Zaenkrat pa niso dobili nobenega odgovora. “Bomo pa vztrajali”. Po njegovo se namreč v demokratični in suvereni Sloveniji ne sme zgoditi, da laž ne doživi nobenega odmeva.
Šeme: “Hribarja sem šel osebno iskati domov“
“Je res, da sem šel gospoda Hribarja osebno iskati po nalogu gospoda, ki nam je naročil, da smo ga šli iskat domov. Pozvonili, potrkali smo po vratih, tudi močneje, da je odprl in smo ga vrnili nazaj v enoto. Je to dezerterstvo ali ni?,” je povedal Šeme in dodal, da se mu ne zdi prav, da je nekdo v tistem času zapustil enoto. Pravi, da se mu ne zdi moralno, da se nekdo tako obnaša in na javnem radiu govori na takšen način. “Mislim, da tudi ni fer do teh ljudi, do teh žrtev in otrok, ki ostali sami, da se tako govori o tej vojni. Sašo je tukaj naredil veliko napako”.
Ker je znano, da je Saša Hribarja zmotilo, da ga je Peterle obtožil dezerterstva, je ta navedbe zanikal. Ker ga je pri njegovem stališču podprl Janez Lesjak, je okrog tega eden od novinarjev na tiskovni konferenci postavil vprašanje. “Gospod Lesjak je bil takrat že prestavljen v Ljubljano, on ni bil takrat več poveljnik te enote”, je komentiral Šeme. Peterle je dodal, da Lesjak ni poveljeval. “Bil je v Grosuplju, ampak je bil potem prestavljen v Ljubljano”, pa je še dodal Šeme. “Se ne boste opravičili za dezerterstvo gospod Peterle?“, je bil v nadaljevanju povprašan predsednik VSO. “Rekel sem, da se ne bom več ukvarjal s kvalifikacijo njegovega ravnanja. Izjavo gospoda Šemeta imam za verodostojno, saj je bil on neposredno angažiran, naročeno mu je bilo, da naj gre iskat gospoda Hribarja. Dopuščam možnost, da se njegovo odsotnost razume tudi drugače. Prej sem govoril o bivanjski grozi. Ne želim moralizirati nad njim, sem pa kritičen do moralnega dezerterstva 32 let pozneje.” Glede Pluta pa je izpostavil, da ta govori o mnenju, gospod Šeme pa o svoji izkušnji. “Zame je to velika razlika”, je bil jasen. Šeme pa je ob tem dodal, da tukaj zadaj stoji več ljudi. “Tukaj ni samo moja izjava. Morate vedeti, da je še kakšen, bilo nas je namreč kar nekaj v tej enoti.”
Pred Kučanom so spomenik predlagali že mnogi
Peterle je v nadaljevanju spregovoril še na temo nastopa bivšega predsednika države in vrhovnega poveljnika Milana Kučana na Vrhniki. Iz nekaterih medijev se da namreč razbrati kot da prvič slišimo za idejo, da bi na naredili spomenik osamosvojitvi na Trgu republike. To po besedah Peterleta ne drži. To pa je včeraj razkril tudi bivši predsednik Borut Pahor, ki je povedal, da ga je Peterle leta 2016 ob 25-letnici osamosvojitve obiskal in mu predlagal, da se postavi spomenik osamosvojitvi. “Že večkrat pa sem povedal, da spomenik revolucije, ki simbolizirala nasilni prevzem oblasti in nasilno porazdelitev lastnine ni simbol naše države, ki se je ravno od tega z osamosvojitvijo poslovila”. Najbolj prav bi bilo po besedah Peterleta, da bi se tega spomenika poslovili, ko smo se poslovili tudi od zastave z rdečo zvezdo. “Tukaj ne more biti spomeniške kohabitacije, ne moremo slaviti malo revolucije. To niti ni spomenik posvečen NOB-ju, posvečen je revoluciji, ki je dolgo veljala in je imele prioriteto pred NOB. Takrat ni bilo mogoče tega spomenika premakniti, sva se pa s Kučanom nekoč zmenila, da smo enega Tita umaknili iz palače, ki sva si jo delila. Dlje potem s to zadevo nismo prišli”, je spomnil
“Nisem a priori kritičen in se ne ukvarjam z vprašanjem, zakaj je Kučan šele sedaj prišel do stališča, da bi osamosvojitev potrebovala spomenik oziroma, da bi bilo prav, da potrebujemo povezovalni element.” Pravi, da se strinjam z njim, da nas je prejšnji čas, s simbolom, ki ga imamo na Trgu republike razdelil, in da bi moral novi spomenik povezovati. “Imam vtis, da se strinjava v tem, da ne moremo imeti pod vsako vlado drugačnega Trga republike z drugačnimi spomeniki, kot ne moremo imeti pod vsako oblastjo drugačnega muzeja za osamosvojitev.”
Kučan za premislek, Peterle za dejanja
Peterle poudarja, da si želi, da bi bila tako pomembna zadeva kot je spomenik osamosvojitvi zadeva nekega nacionalnega soglasja. “S Kučanom se razlikujeva o tem, da on poziva k premislekom o tem, jaz pa že dolgo pozivam k dejanjem o tem. Tisto kar diši po “slovenskem skupaj” v Kučanovem nastopu na Vrhniki pozdravljam, in bi si želel, da se začne nek pogovor o tem, kako bomo prišli do tega spomenika. Mislim, da bi bilo to dobro narediti s pomočjo enega zakona, ki bi namen opredelil.” Po njegovih besedah ne gre za 5 ton brona, ki se ga lahko v nekaj minutah odstrani, gre za odnos do cele dobe, ki ga ta bron predstavlja.
“Poleg je še eden s Kardeljem, tam je Kidrič, ki varuje vhod v predsedniško palačo. Mislim, da je potrebno vzeti v obzir celoto. Mi nimamo evropskega odnosa do totalitarizmov, smo proti fašizmu, nacizmu, eni pa bi radi dali komunizem v rubriko svobode. Večkrat sem že dejal, da to ni mogoče v luči nasilnih metod, ki so bile v revoluciji uporabljene za prevzem oblasti in tudi ne v luči več kot 700 masovnih grobišč in morišč”, je spomnil in z žalostjo spomnil da nam še danes žal v treh poskusih ni uspelo priznati evropske resolucije o odnosu do treh totalitarizmov. “Eni bi radi naš totalitarizem obarvali z barvami svobode. Želim si, da bi se mi gibali v smeri evropskega odnosa do sprave, simbolov, totalitarizmov”, je še med drugim dodal Peterle.
Ana Horvat