Septembra izide nova knjiga ekonomista in raziskovalca arhivov dr. Rada Pezdirja, v kateri se je lotil vzporedne ekonomije vladajočega novega razreda vse od leta 1945 pa do 2020. V njej predstavi udbovsko finančno hobotnico “off-shore” podjetij, ki jo je razvil Niko Kavčič pa vse do rabot Janeza Zemljariča, Draga Isajlovića, Milana Kučana in nove generacije tranzicijskih tajkunov – Darka Horvata. Za vse je bilo značilno izčrpavanje slovenskega gospodarstva in bančnega sistema. Knjiga bo prava bomba za kriminalce, ki zaradi politične zaslombe nikoli niso odgovarjali za svoja dejanja. Sedaj je čas, da o njih izve ljudstvo.
Konec septembra izide nova knjiga ekonomista dr. Rada Pezdirja, z naslovom Vzporedni mehanizem globoke države. “Knjiga je v tisku! Čakalo vas bo 624 strani epopeje vzporednega mehanizma od leta 1945 do leta 2020,” je avtor sporočil na Twitterju. Med drugim je v knjigi razkrita struktura hobotnice Darka Horvata, v času finalizacije kreditnega izčrpavanja iz slovenskega bančnega sistema. Spomnimo, ekonomist Pezdir je že pisal o tem, da je Horvat, solastnik banke in vsem dobro poznanega poslovnega sistema Aktiva, z izčrpavanjem lastnega holdinga in skrivanja lastništva po davčnih oazah, ustvaril za 170 milijonov evrov dolgov. Pojasnil je, kako je Horvat ustvaril hobotnico podjetij, med katerimi je krožil izposojen denar, njegov sistem pa je bil v osnovi zelo preprost. Zgradil je tako obširno hobotnico podjetij, ki so se med seboj prevzemala, menjala imena, naslove in celo države, da je postalo vsem, razen tistim, ki so to hobotnico gradili, popolnoma nejasno, kje se skriva kapital. Sredstva pa so v to hobotnico, ki se je neprestano spreminjala, vstopala preko bančnih kreditov.
Pisali smo že, da je Horvat eno ključnih vlog odigral tudi v Faktor banki – svoj delež je v njej imel preko Aktiva naložb in slamnatega švicarskega podjetja Hiram Holdings. Svojo vlogo pa je izkoriščal tudi za krepitev svoje finančne hobotnice Aktiva naložb. Novo hobotnico znotraj Factor banke sta Horvat in Andrej Ručigaj izvedla preko Vrtnarije Lada. Tudi to podjetje je bilo povezano z Aktiva holdingom. V letu 2008 se je tako s Factor banke na omenjeno podjetje steklo novih šest milijonov evrov. Posojila pa sta znova odobrila Horvat in Ručigaj. Novo prevaro pa sta si privoščila v letu 2010, ko sta nizozemski Aktiva Holdings, uredila podaljšanje več kot deset milijonskega posojila, tako, da sta jo pod drugim imenom CG Venture potisnila v stečaj.
V knjigi dokazane lopovščine tranzicijskega tajkuna
“Da bi lažje razumeli, kakšne sheme je izvajal Horvat, si na hitro, z navedbo glavnih okoliščin, oglejmo doslej že javno znan primer prenosa kredita iz Aktiva naložb na Vrtnarijo Lada,” v svoji knjigi predlaga Pezdir. Aktiva naložbe je milijonski kredit, ki ga je dobila pri eni od slovenskih bank, z dovoljenjem kreditorja prenesla na podjetje Vrtnarija Lada. O tem, zakaj je to naredila, lahko samo sklepamo, najbolj verjetno pa je, da je s tem omogočila, da je pridobila nove kredite. Toda Vrtnarija Lada ne samo, da glede na svoje poslovne izkaze sploh ni bila kreditno sposobna, je opozoril Pezdir in dodal, da tudi kredita, ki je bil nanjo ob vednosti banke prenesen, ni mogla odplačevati. Podjetje prihodkov ni imelo in jih tudi ni moglo imeti, ker je poslovalo slabo, stalno je beležilo izgubo, njegova celotna sredstva pa so bila v obliki zalog, ki so jih iz leta v leto premetavali po bilanci. Tehnično so torej imeli nekaj, kar bi lahko prodali, ampak tega nikoli niso mogli narediti, pa še poslovali niso. In končno, tudi če bi odprodali zaloge, prenesenega kredita nikoli ne bi odplačali. “Težko je reči, da banka vsega tega ni vedela, saj to lahko izveste sami, če v Gvin poiščete Vrtnarijo Lado in si ogledate njihove poslovne izkaze,” je le ena izmed mnogih ugotovitev v Pezdirjevi knjigi.
Sara Bertoncelj