V zadnjih dneh v javnosti precej odmeva stavkanje taksistov, ki naj bi protestirali zaradi obveznega testiranja voznikov na vsake tri dni. Vlada je kasneje popustila in določila testiranje voznikov iz vsakih tri dni, na en teden. Po mnenju ministra Jerneja Vrtovca pa razlog za stavko tiči drugje, in sicer zaradi napovedane spremembe zakonodaje, ki bi omogočila vstop digitalnim patformam za organizacijo taksi storitev. Kot se je izkazalo na Hrvaškem, kjer so taksi zakonodajo modernizirali že leta 2018, je prihod Uberja in estonskega Bolta prinesel občutne koristi tako za uporabnike, ki so deležni večje izbire in posledično cenejših in kakovostnejših prevozov, kot tudi za izvajalce taksi storitev, ki so s tem dobili nove možnosti za zaslužek.
V času razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij je mnogo področij doživelo razcvet. Eno takšnih področij je tudi področje prevozov, ki ga je v zadnjem desetletju najbolj zaznamovala prav platforma Uber. To podjetje je s svojo aplikacijo prineslo pravo svetovno revolucijo, saj je omogočilo enostavnejše in preglednejše naročanje prevozov po vsem svetu. Zgodba o Uberju se je začela leta 2010 na ulicah San Francisca in nato v velikih mestih, kot je New York in Parizu, glavni cilj je bil rešiti preprost problem: kako naročiti varen in ugoden prevoz s pritiskom na gumb pametnega telefona. Po več kot 15 milijard vožnjah, pri Uberju pravijo, da je spremenil način, kako se ljudje, hrana in stvari pomikajo v urbanih okoljih po celotnem svetu.
Uber je danes prisoten v več kot deset tisoč mestih in v 69 državah na šestih celinah. V Evropi že vrsto let deluje že praktično povsod, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo, Švedsko, Švico, Italijo, Avstrijo, Nizozemsko, Poljsko in Češko. Dnevno preko Uberja opravijo preko 18 milijonov voženj, platformo pa uporablja pet milijonov voznikov. Po analizi, ki jo je pripravil hrvaški Večernji list je prihod Uberja sprožil preobrazbo taksi storitev, ki so bile prej slabe kakovosti in nezanesljive. Danes so taksi storitve mnogo dostopnejše, kakovostnejše, predvsem pa preglednejše, kar še posebej cenijo turisti. Tam so, tako kot v ostalih evropskih državah, Uberjevi vozniki lahko samo licencirani ponudniki prevozov.
“Platforma je uspešna zamenjala prevoze z osebnimi avtomobili skozi model skupnih voženj, s čimer so zmanjšali prometne zastoje in onesnaževanje po mestih, dostop do prevoza pa je postal širše dostopen in bolj zanesljiv,” je pojasnila generalna direktorica Uberja za južno Evropo Giovanna D’Esposito. Kot je pojasnil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec pa bi v primeru prihoda Uberja ali Bolta morali vozniki imeti ustrezno licenco za prevoze, kot je že sedaj urejeno pri voznikih taksijev.
Uber se zaveda pomena zelene mobilnosti, zato so se zavezali, da v ZDA in EU do leta 2030 postanejo tako imenovani “zero-emission platforma”, kjer bo sto odstotkov vseh voženj opravljenih z električnimi vozili. Zato bodo z več kot 800 milijoni dolarjev pomagali svojim voznikom, da preidejo na električne avtomobile. Danes Uber ponuja popolnoma električno storitev Uber Green v več kot 65 mestih po svetu, vključno z Londonom, Munchenom, Krakovom in Bukarešto.
Vstop na novi trg predstavlja izzive, prav tako pa je tudi velik odpor na spremembe
Ko so leta 2015 vstopili na hrvaški trg, so se soočili s srditim odporom dela taksistov, ki so trdili, da jim Uber jemlje službo in zaslužek, podobni situaciji pa so bili priča tudi v drugih državah. Ljudje se pogosto na spremembe odzivajo z odporom, saj gre za nove in neznane stvari. Skozi čas pa se je izkazalo, da po zaslugi Uberja taksi storitve uporablja veliko več ljudi, kot pred njegovim prihodom na trg. Tudi zato se je število taksistov na Hrvaškem v zadnjih letih kar podvojilo. Nacionalna raziskava javnega mnenja, ki jo je za združenje Digitalna Hrvaška naredila agencija Promocija plus, je pokazala, da velika večina podpira prihod platform, kot je Uber, saj to prinaša nižje cene storitev in večjo razpoložljivost prevozov. “Po drugi strani pa je Uber odprl nove poslovne priložnosti tudi za podjetnike po vsej državi, ki prej niso mogli vstopiti na zbirokratiziran trg prevozov,” so pojasnili v Uberju.
Podoben pristop k digitalizaciji smo v Sloveniji denimo navajeni pri dostavljanju hrane Wolt, ki je predvsem v času epidemije poskrbel za razcvet dostave hrane na domu, medtem ko nekaj mesecev ni bilo možno obedovati v restavracijah. V tem primeru pogodbeni dostavljavci pripeljejo hrano na dom kar s kolesom, kar pa je tudi okolju prijazno.
Kot je še poudarila v nadaljevanju je prihod Uberja omogočil vključitev v njihov sistem tudi obstoječim taksi službam, prav tako pa tudi vstop novim licenciranim prevoznikom, ki so si želeli sodelovati z njimi. “Pet let nazaj si vsi niso mogli privoščiti vožnje s taksijem, medtem ko si danes storitev lahko privošči praktično vsak, bodisi za pot v službo, fakulteto ali za obisk prijateljev,” so pojasnili. Večinoma domačini storitve taksi službe niso uporabljali, saj jim je bil taksi predrag, poleg tega pa uporabnik do konca vožnje ni vedel, kakšna bo točna cena vožnje.
Po omenjeni nacionalni raziskavi je kar 86 odstotkov vprašanih menila, da so po modernizaciji zakonodaje in prihodu Uberja prevozi dostopnejši, medtem pa jih 64 odstotkov trdi, da je prevoz sedaj znatno cenejši. “To vsekakor vpliva na uporabo storitev taksi prevozov, predvsem v primestnih območjih, kjer je bilo za vožnjo dolgo deset kilometrov včasih potrebno odšteti tudi več kot dvajset evrov,” pojasnjujejo na Uberju. Cena in dostopnost bo vsekakor odločilen dejavnik pri popularizaciji taksi storitev. To je še posebej pomembno za odvračanje ljudi od vožnje pod vplivom alkohola, kar bi lahko vodilo v zmanjšano število prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti.
“Uber je prinesel le dobre stvari, in to ne samo v prometnem sektorju, temveč nasploh. Na Hrvaškem je dokazal, kako lahko nove tehnologije ustvarijo nove poslovne modele in s tem nova, doslej še nepoznana tržišča,” je dejal hrvaški sodni izvedenec in strokovnjak za nove tehnologije in konkurence na trgu Đuro Lubura. V omenjeni raziskavi so tudi ugotovili, da 79 odstotkov posameznikov meni, da je prihod Uberja pozitivno vplival na tržišče taksi prevozov.
Platforme, kot je Uber, uporabnikom omogočajo, da že vnaprej točno vedo, koliko bo stala vožnja, kdo bo voznik in kakšna bo pot do cilja. Spomnimo se denimo oddaje Preverjeno, kjer sta dve novinarki pod krinko turistk najeli taksi službo v Ljubljani. Eden izmed taksistov je eni izmed dveh novinark računal pošteno ceno, medtem ko je “druga turistka” morala vožnjo preplačati po večkratni ceni. “Pri Uberju teh nevarnosti ni, zato Uber poskrbi tudi za razvoj turizma, saj turistu omogoča transparentne in varne prevoze, pri tem pa ne naleti na težave z jezikom ali v menjavo denarja, saj vsa plačila potekajo prek aplikacije digitalno. Denimo na Hrvaškem so zabeležili, da so v času turistične sezone Uber uporabljali uporabniki iz sto različnih držav po svetu, kar pomeni, da je Uber nekaj, kar uporabljajo že praktično vsi, “ so še pojasnili na Uberju.
Uber kot celostna rešitev v okviru pametnih mest
Uber omogoča tudi napredne storitve v smislu dostave hrane, paketov in celo prevozov v zdravstvene namene. Storitev Uber Eats je tako eden največjih ponudnikov dostave hrane na svetu, podobno kot Wolt v Sloveniji. Na Uberju pa so še posebej ponosni na projekt Uber Medics, prek katerega so zagotovili deset milijonov brezplačnih voženj za zdravstveno osebje. Prav toliko brezplačnih voženj so poklonili tudi za prevoze starejših na cepljenje. Na Hrvaškem so že pred leti ponudili storitev Uber Boat, ki je bila prva tovrstna ponudba na svetu. Ne glede na to, da je Hrvaška v primerjavi z ostalimi državami dokaj majhna, pa se je izkazala za odličen poligon za razvoj inovativnih prevoznih rešitev v turizmu.
Uber spreminja koncept urbane mobilnosti v več kot deset tisoč mestih po svetu, tudi v 21 državah članicah EU. Uberjeve storitve bogatijo obstoječe ekosisteme urbane mobilnosti z novo možnostjo prevoza, ki je varna, zanesljiva in cenovno dostopna. Glavni zmagovalci večje konkurence in izbire možnosti prevoza so potrošniki. Digitalizacijo oziroma prenovo taksi služb pa bi podprli tudi posamezniki v Sloveniji, saj jih, po spletni anketi na Siol.net, kar 80 odstotkov vprašanih mnenja, da bi podprli reformo zakona, ki bi omogočil Uberju ali podobnim platformam vstop na slovenski trg.
Sara Rančigaj