Vsakomur je jasno, da smo ljudje družabna bitja. Še posebej pride to do izraza v času božično-novoletnih praznikov, ki imajo svoj čar. Takrat se namreč srečamo z družino in najtesnejšimi prijatelji. Pri tem pa je že dlje časa znano, da so tudi družbene vezi tiste, ki imajo pomemben vpliv na naše zdravje. Ker pa nam v letošnjem letu epidemija ne popušča, je nujno zavedanje, da je potrebno praznovanje nekoliko prilagoditi. Ekipa Covid-19 Sledilnika poudarja, da ker se ljudje kljub širjenju nalezljive bolezni težko za več kot nekaj mesec odpovemo medsebojnemu druženju, je nujno, da vsi svoje vedenje varno prilagodimo in se s tem izognemo nepotrebnemu tveganju z okužbo.
“Da bi tudi letos lahko kljub okoliščinam varno izkusili ta čar in veselje, smo pripravili nekaj priporočil, kako to početi na čim manj tvegan in tem bolj odgovoren način,” poudarja ekipa Covid-19 Sledilnika in ob tem naproša ljudi, da naj bodo pozorni tudi na poznavanje in upoštevanje ukrepov. “Omejitve se spreminjajo, zato ne moremo zagotoviti, da so/bodo nasveti vedno skladni s predpisi; zagotavljamo pa vam, da so po naših najboljših močeh in znanjih skladni s spoznanji, kako se virus prenaša in kaj lahko glede tega storimo, da zamejimo njegovo širjenje,” še dodajajo.
Kako oblikovati varen krog ljudi — družabni mehurček?
Praznike lahko v širšem krogu preživimi varno, če ostanemo znotraj našega mehurčka, oziroma, da v tem času oblikujemo ekskluzivni družbeni mehurček. Čas za oblikovanja takšnega mehurčka je dva tedna pred prazniki. V praksi to pomeni, da se z izbranimi prijatelji in člani družine skupno odločimo, da se bomo pred skupnim srečanjem srečevali le izključno znotraj svojega osnovnega kroga ljudi. “S tem lahko bistveno zmanjšamo možnost, da bi naš praznični dogodek postal priložnost za širjenje novega koronavirusa. Deset dni je doba karantene, ki je odrejena v primeru stika z okuženo osebo. V 14 dneh po okužbi s koronavirusom namreč bolezen razvije okoli 90 odstotkov ljudi. Povprečna inkubacijska doba je sicer pet dni. Pozor, gre za povprečje; če želimo biti maksimalno varni in odgovorni (kar priporočamo!), pred druženjem počakajmo (vsaj!) 10 dni. Vsak dodaten dan izolacije pred srečanjem z ljudmi iz drugih gospodinjstev je več kot priporočen,” poudarjajo.
Družabni mehurček predstavlja zaključen krog ljudi (sorodniki ali zaupanja vredni prijatelji), ki se strinja, da bodo spoštovali skupna pravila obnašanja in gibanja v času epidemije ter se pri tem družili le med sabo. Z ljudmi, ki so zaupanja vredni, pa z njimi ne delimo skupnega gospodinjstva, se pogovorim. Pri tem pri ekipi Covid-19 Sledilnika opozarjajo, da manj kot je ljudi, boljše je! “Družabni mehurček mora biti zaključen in vključevati le osebe, ki so se vnaprej odločile, da bodo skupaj preživele praznike, zaradi česar se bodo v naslednjih dveh tednih izogibale druženju z različnimi ljudmi,” poudarjajo.
Pri tem svetujejo, da naj se v tem času dela od doma, če je le to mogoče. V primeru, da to ni mogoče ljudi pozivajo, da naj na delovnem mestu dosledno sledijo vsem priporočilom stroke: ohranjanje primerne razdalje, redno umivanje rok, zračenje prostorov, izogibanje sestankom v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, izogibanje skupinskim malicam in pitju kave v zaprtih prostorih, hitra samoosamitev v primeru stika z okuženo osebo ali v primeru, če se pojavijo simptomi okužbe. Izven dela naj se opravijo le tisti opravki, ki so najbolj nujni in se pri teh dosledno sedi priporočilom. Na mestu je, da delodajalci omogočijo delo od doma, saj se s tem prispeva k ustvarjanju bolj varnega okolja, zaposleni pa imajo s tem možnost, da ustvarijo svoj družbeni mehurček. To pa bo posledično prispevalo k temu, da se bo omejevalo število okužb v podjetju.
Bodimo pozorni na simptome
Pri Covid-19 Sledilniku opozarjajo, da je nujna pozornost na simptome morebitne okužbe. Med najbolj pogoste simptome spadajo: vročina, kašelj, izguba vonja, izguba okusa in splošna utrujenost. K manj pogostim simptomom se uvrščajo: glavobol, bolečine v sklepih, boleče žrelo, prebavne motnje, izpuščaji na koži in spremembe v obarvanosti prstov na rokah in stopalih ter občutljive oči. V primeru, da se simptom pojavijo svetujejo izolacijo ter da pokličete osebnega zdravnika in se naročite na testiranje. Mnogo simptomov je sicer podobnim tistim, ki so značilni za prehlad. “Letos bodite, prosimo, pozorni tudi na najmanjše spremembe — in v primeru dvoma raje počakajte dan, dva. Toda tudi to, da se dobro počutimo, ne pomeni, da ne moremo okužiti ljudi okoli nas. Žal se okužba prenaša tudi tako, da se določen del okuženih počuti povsem zdrave,” svarijo.
Ob tem svetujejo, da če v času pred dogovorjenim praznovanje zaznate simptome okužbe, spremenite načrte in se s tem izognite stiku z drugimi ljudmi. Enako velja tudi za ljudi, ki se nahajajo v skupnem gospodinjstvu. “Velik del prenosov predstavlja širjenje v skupnih gospodinjstvih, zato tudi, če članice ali člani, ki prebivajo skupaj z okuženo osebo, (še) ne kažejo simptomov, to ne pomeni, da niso okuženi in ne morejo še koga okužiti. Vsi stiki z ljudmi izven našega gospodinjstva predstavljajo tveganje, a to tveganje lahko z zrelim in odgovornim vedenjem precej zmanjšamo.”
Testiranje
V primeru, da se odločite, da boste šli pred novoletnimi prazniki na preventivno testiranje, je pred tem potrebno vedeti, katero vrsto testa uporabiti in kaj bo ta pokazal. “Če želimo preveriti, ali imamo aktivno okužbo, moramo opraviti PCR test ali antigenski test. Pri obeh se vzorec vzame iz nosno-žrelnega predela. PCR test je bolj zanesljiv kot antigenski test. Pri obeh testih negativen rezultat pomeni samo, da smo negativni, torej virus ni bil zaznan na tisti dan in uro, ko smo izvedli testiranje. To se lahko hitro spremeni, saj se virus v nosno žrelnem predelu množi eksponentno. Poleg tega pa smo se lahko okužili tudi na poti na test ali pa v zadnjih nekaj dneh, in se bolezen oziroma okužba še ni razvila. Zato je v primeru antigenskega testa, ki poda rezultate v pol ure, tega najboljše izvesti tik (torej uro ali manj) pred srečanjem in v času med testom in srečanjem ostati v izolaciji svojega ožjega kroga. Tudi v primeru PCR testa se poskusimo udeležiti testiranja čim bližje času druženja.”
Serološki testi ali testi za prisotnost protiteles, kjer se odvzame vzorec krvi, niso primerni za ugotavljanje aktivne okužbe s covidom, saj pokažejo le, ali je oseba covid prebolela ali ne, ne povedo pa ali ste v tem trenutku okuženi ali ne. “Če imamo simptome prehladnega obolenja, druženje navkljub negativnemu testiranju resno odsvetujemo, saj imata oba testa tudi odstotek lažno negativnih rezultatov. V tem primeru je najbolj primerno, da se namesto z osebami iz drugih gospodinjstev družimo zgolj z osebami svojega gospodinjstva.” Poudarjajo, da je eden od razlogov, da se virus tako uspešno širi, je, da lahko virus okužene osebe širijo že, ko se počutijo še povsem zdrave ali ob zelo blagih simptomih, ki jih marsikdo sploh ne zazna. Iz tega razloga je potrebno slediti priporočilom tudi, ko se počutimo dobro, a smo bili pred tem v tveganih stikih (opozorilo aplikacije #OstaniZdrav, poznamo nekoga z okužbo ali smo bili v stiku s kom z okužbo) ali v stiku z velikim številom različnih oseb.
Izogibajte se druženju v skupnih prostorih
Virus se sodeč po izsledkih več raziskav uspešno širi v manjših kapljicah, ki lahko v zaprtih, slabo prezračenih prostorih lebdijo v zraku kar nekaj časa. “Ljudje pri dihanju, govorjenju, petju, kričanju, te kapljice izdihamo v okolje, kjer jih vdihnejo druge osebe, s katerimi si delimo skupen prostor. Če je oseba v istem prostoru okužena, se okužba tako prenese na nas — in obratno. Ker moramo vdihniti dovolj kapljic, da se okužimo, je pomemben tudi čas trajanja tvegane izpostavljenosti.” Svetujejo, da se ljudje izogibajo druženju v zaprtih prostorih.
Kako in kje je druženje najbolj varno?
Druženje okrog novega leta uvrščajo v različne ravni tveganja. Najbolj varno je druženje po spletu, torej da se s prijatelji slišimo preko družabnih omrežij. “Ali pa si čestitajmo z balkona na balkon, z dvorišča na dvorišče. Še najbolj zanesljivo in varno pa bo, če se odločimo, da bomo letošnje novoletne praznike preživeli le znotraj svojega gospodinjstva. A vsi smo že naveličani druženja v virtualnem svetu in si želimo stika tudi z ljudmi izven našega gospodinjstva.” Stiki s čim manj različnih oseb in gospodinjstev predstavljajo najbolj nizko tveganje. Pri tem pa je najbolje da ti potekajo zunaj. Pri tem ne pozabimo na nošenje zaščitne maske, držanja primerne distance. Pomembno je, da vsak posebej dosledno uporablja svoj kozarec in pribor. Hrano naj si vsak prinese s sabo. “Pri tem moramo poskrbeti, da si delimo prevoz samo z ljudmi iz lastnega gospodinjstva in se izogibamo javnemu prevozu, tudi če ta deluje.”
Srečevanje z več osebami iz različnih gospodinjstev in brez predhodnega zmanjšanja stikov na minimum predstavlja srednje tveganje. “Še posebej, če se namesto sprehoda odločimo za druženje zunaj za isto mizo, pogovarjanje in glasno govorjenje brez mask in upoštevanja razdalje. Pri tem lahko pride do izločanja več kapljic in izdihanega zraka v zrak, ki si ga delimo z drugimi. Tako lahko prisotne okužimo ali pa se okužimo sami.”
Stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih, slabo prezračenih prostorih predstavljajo visoko tveganje. Tveganje je sicer mogoče zmanjšati s pomočjo prezračevanj, nošenjem maske, umivanjem rok in ohranjanje primerne medsebojne razdalje. “In vemo — vsi naši dobri nameni držanja teh priporočil se v praksi hitro razblinijo v prijetnem, a varljivem občutku varnosti in domačnosti prazničnega druženja. Iskreno povedano … to obliko druženja vam odsvetujemo.”
Stiki z veliko ljudmi iz različnih gospodinjstev v zaprtih slabo prezračenih prostorih brez sledenja priporočilom; pogostitve, zabave, koncerti in (žal) tudi malice, skupni obroki predstavljajo najvišje tveganje. “Ta situacija je idealna za superširjenje* koronavirusa, zato s takimi vrstami druženj še nekaj časa raje počakamo.”
Napišite si dnevnik druženja
Po druženju pri Covid-19 Sledilniku svetujejo, da se odločite za samoizolacijo do 10 dni, da se prepreči širjenje okužb na delovnem mestu in pri drugih stikih. Pri tem bodite pozorni na morebitne simptome. Priporočajo, da si napišete dnevnik druženja v času novoletnih praznikov, saj je tako mogoče v primeru okužbe obvestiti tudi druge. “Na začetku je smiselno obvestiti vse stike, ki smo jih imeli dva do tri dni pred pojavom simptomov. (Za to lahko uporabimo tudi SMS obvestilnik Covid-SPARK.) V nadaljevanju pa se je dobro tudi vprašati, kje bi lahko bil izvor okužbe. Raziskave so namreč pokazale, da lahko z odkritim izvorom okužb prekinemo veliko več verig okužb, kot če obveščamo le stike, ki smo jih mi morebiti okužili. Ocenjevanje tveganja pred vsakim srečanjem predstavlja nekaj miselnega in čustvenega dela. Veliko lažje bi bilo, če bi se lahko obnašali, kot smo za praznike vajeni. A žal letošnji prazniki pač niso vsakoletni prazniki in tudi obljuba cepiva pred vrati nikakor ne pomeni, da lahko popustimo in se sprostimo, kot bi si želeli. Ampak, hej … če ne drugega, bodo prazniki tokrat — in upajmo, da samo tokrat — RES nekaj posebnega, mar ne?”
Nina Žoher