Republikanski kongresniki bodo še razširili korupcijsko preiskavo proti predsedniku ZDA Joeju Bidnu. Mediji in globoka država spet skočili v njegovo obrambo. Trgovanje s političnim vplivom. Ali bo globoka država žrtvovala Hunterja Bidna, ki je najšibkejši člen?
V zadnjih mesecih se zbirajo temni oblaki preiskave nad predsednikom ZDA Joejem Bidnom in člani njegove družine ter drugimi predsednikovimi priskledniki. V zveznem predstavniškem domu, v katerem imajo republikanci večino, namreč že devet mesecev poteka obsežna preiskava, to pa nameravajo še razširiti. Predstavniški dom je seveda zakonodajno telo in nima pristojnosti za kazensko obsodbo, vendar pa ima pristojnosti, da lahko v okviru preiskave zahteva dokumentacijo, zahteva zaslišanje kogarkoli, vključno s predsednikom in z najvišjimi funkcionarji njegove administracije. Priče pričajo pod prisego in laganje je hudo kaznivo dejanje, ki kršitelju lahko prinese tudi do pet let zapora.
Vpliv v zameno za denar
Preiskava se predvsem nanaša na obdobje 2009–2017, ko je bil zdajšnji predsednik Biden še podpredsednik v času Obamove administracije. Po besedah preiskovalcev sta tedaj Bidnov sin Hunter, deloma pa tudi Bidnov brat James kot lobista skupaj s partnerji v svojih lobističnih firmah ponujala podpredsednikov vpliv v zameno za plačilo. Po domače povedano, tuje vlade ali vplivni tujci oziroma tuje korporacije so plačale, da je tedanji podpredsednik Joe Biden iz ozadja posredoval, da so lahko zaobšli ameriško zakonodajo, zgladil morebitne težave z ameriškimi zveznimi uradi in institucijami, omogočil ameriške subvencije oziroma korporacijam pomagal pri kandidiranju za ameriška javna naročila. Tako so profitirale vlade, korporacije in oligarhi prvenstveno iz Kitajske pa tudi iz Ukrajine, Rusije in še od kod. Profitirali pa so tudi člani družine Biden in njihovi sodelavci. Denar za posredovanje se je namreč nakazoval na lobistična podjetja, v katerih sta bila solastnika Hunter in James Biden, ali pa se je znašel na računih slamnatih podjetij ali skladov v lasti drugih članov družine – Bidnove svakinje, njegovih snah in celo vnukov.
Ironija je, da je Joe Biden dolgo užival renome enega najbolj čistih članov ameriškega kongresa. Kljub desetletja dolgi kongresni karieri je izkazoval okoli četrt milijona dolarjev osebnega premoženja, kar je v skladu z za ameriške razmere dokaj skromno plačo člana kongresa, ki znaša 190 tisoč dolarjev na leto. V času, ko pa je bil Biden podpredsednik ZDA, so začeli krožiti glasovi, da člani Bidnove družine dobivajo dobro plačane položaje v upravnih odborih ali lobistične pogodbe tujih korporacij v zameno za Bidnovo posredovanje. K temu je pripomogel tudi Biden sam, ki se je nekoč javno pohvalil, kako je spodnesel ukrajinskega državnega tožilca, s tem da je zagrozil ukrajinskemu predsedniku, da bo ZDA ustavila finančno pomoč Ukrajini, če tožilca ne odstavi. Biden se je kasneje opravičeval, češ da je bil omenjeni tožilec skorumpiran, kar je morda tudi res, problem pa je bil, da je isti tožilec preiskoval posle ukrajinske korporacije Burisma, v kateri je bil v upravnem odboru tudi Bidnov sin Hunter. Hitro so se razširili glasovi o politični korupciji, podkupovanju, trgovanju z vplivom, izsiljevanju, izigravanju zakonodaje in predpisov, posredno pa tudi o pranju denarja, utaji davkov in kršitvah zakonodaje o lobiranju.
Špekulacije pa so dobile konkretno obliko v razvpitem primeru “Hunterjevega prenosnika”. Bidnov sin Hunter je tipičen primer “sinčka po poklicu”, ki se šopiri na račun vplivnega očeta. Potem ko je postal Biden podpredsednik, je Hunter nenadoma postal “veliki posrednik”, ki je prodajal očetov vpliv Kitajcem, Rusom, Ukrajincem in vsem drugim, ki so bili pripravljeni odpreti denarnice. Hunter je svoje posle beležil na prenosnik, kamor je za nameček nalagal tudi posnetke svojih z drogo in alkoholom začinjenih spolnih orgij s prostitutkami. Nekoč se je prenosnik pokvaril, Hunter ga je odpeljal na servis in potem pozabil nanj. Lastnik servisa je, potem ko se lastnik prenosnika ni prikazal, sklenil prenosnik očistiti in prodati, pa je med čiščenjem odkril vsebino, nato pa prenosnik izročil policiji. Globoka država, ki ima velik vpliv v zveznih organih, je skušala sporni prenosnik “pokopati”, vendar je zadeva prišla na ušesa novinarki NY Posta, ki je zgodbo objavil v času predvolilne kampanje, ko se je Biden 2020 potegoval za položaj predsednika ZDA.
Globoka država ščiti Bidna
Globoka država in globalistična kabala, katere kandidat je Biden, sta s pomočjo medijev in spletnih velikanov skušala zgodbo o prenosniku in njegovi vsebini prikriti. Hunterjev prenosnik je bil razglašen za lažno novico, celo za ukano ruske tajne službe in vse, ki so skušali zgodbo spraviti v javnost, so cenzurirali, celo samega tedanjega predsednika Donalda Trumpa. Uspelo jim je, da so škodo toliko omejili, da je bil Biden izvoljen. Vendar pa jim zgodbe ni uspelo popolnoma pokopati in po treh letih so bili prisiljeni priznati, da je šlo za namerno prikrivaje resnice po navodilih iz Bidnovega volilnega štaba.
Na volitvah novembra 2022 so republikanci dobili večino v predstavniškem domu zveznega kongresa in takoj sprožili preiskavo glede korupcijskih poslov Joeja Bidna, Hunterja in drugih članov predsednikove družine ter njihovih sodelavcev.
Zadeve so postale tako vroče, da si ne more več zatiskati oči niti pravosodje, čeprav tožilstvo seveda nadzoruje Bidnova administracija. Najprej so skušali zmanjšati škodo s tem, da bi žrtvovali Hunterja Bidna, a je njegov odvetnik dejal, da bo poklical za pričo samega predsednika, če bo Hunter obtožen. Zato je skušalo zvezno tožilstvo letos poleti skleniti “sladek dogovor” s Hunterjem. Priznal naj bi krivdo za posest orožja v času, ko je bil odvisen od drog, kršitev zakona o lobiranju in izogibanja plačilu davkov glede sicer legalnih prihodkov od lobiranja v zameno za blago kazen. Hunter je v to privolil, potem pa zadnji hip umaknil priznanje. Zdaj ga je tožilstvo obtožilo, a le treh kaznivih dejanj v zvezi s posestjo orožja v času, ko je bil “pod vplivom substanc”, kar je precej resna obtožba, ki mu lahko prinese tudi do petindvajset let v zveznem zaporu. Je pa to tudi edina obtožba, pri kateri predsednik Biden nima nič. Zdi se, da je globoka država sklenila odstraniti “najšibkejši člen”, se pravi Hunterja, tako pomiriti republikance in tisti del javnosti, ki »zahteva kri«, hkrati pa zavarovati predsednika Bidna in predvsem globalistično kabalo ter druge akterje v korupcijski hobotnici.
Republikanci bodo še razširili preiskavo
Zato ni čudno, da je Bela hiša takoj začela bombardirati javnost, češ da ni nobenih dokazov o predsednikovi korupciji, da v devetih mesecih preiskave niso našli nič otipljivega, da ni nobenih neposrednih dokazov o predsednikovi vpletenosti in tako naprej. Žogo so takoj pobrali zvesti mediji, med drugimi Yahoo News, New York Times, NBC News, The Hill, Newsweek in Dallas Morning News, če naštejemo le najglasnejše. In seveda tudi nekateri demokrati v zveznem kongresu, predvsem Adam Schiff in Jamie Raskin. Republikanci na drugi strani zatrjujejo, da dokazi so, a bodo preiskavo še razširili. Za prvo silo so v javnosti že zakrožile nekatere številke.
Republikanski poslanec Scott Perry je na namige apologetov predsednika Bidna, češ da “ni dokazov” ter da so vse obtožbe na račun Bidna in njegove družine iz trte izvite, odgovoril: “Imamo bančne račune. Vidite lahko, da si domov, ki jih imajo Bidni, ni mogoče privoščiti s kongresniško ali senatorsko plačo. Prav tako razumete, da ni normalno, da družinski člani prejemajo milijone dolarjev iz tujine. Te stvari niso normalne. Ni normalno imeti 20 slamnatih podjetij. Te stvari niso normalne in namigujejo ne samo na široko razširjeno korupcijo, ampak tudi na pranje denarja …“
Bogdan Sajovic