V navezavi na nedavni referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke smo se pozanimali, kako je to urejeno v drugih evropskih državah. Kot kaže, bi bila Slovenija, če bi bila zakonodaja sprejeta, edinstven primer tovrstnih privilegijev.
Čeprav tudi v drugih državah prek posebnih sistemov in načinov umetnikom in kulturnikom namenjajo različne dodatke, ki dopolnjujejo njihove pokojnine, v večini držav članic Evropske unije ne izplačujejo posebnih dodatkov, namenjenih izključno kulturnikom. Vsaj takšnih ne, ki jih hoče z novo zakonodajo uveljaviti Golobova vlada.
Očitno gre za to, da hoče liberalna levica svojim pajdašem, podpornikom in prisklednikom nameniti še več davkoplačevalskega denarja za sprevračanje samega pojma umetnosti, medtem ko številni upokojenci komaj preživijo iz meseca v mesec. V tujini obstajajo različni mehanizmi, ki lahko vplivajo na znesek pokojnin kulturnih delavcev, predvsem tistih, ki so samozaposleni ali pa delajo v nestandardnih oblikah zaposlitve, ki je pogosto nestabilna in nenavadna. Cilj tovrstnih sistemov in mehanizmov, ki se v posameznih državah razlikujejo glede na zakonodajo, naj bi bil zagotavljanje finančne varnosti upokojenim kulturnim delavcem in umetnikom, in sicer brez obdarovanja s posebnimi privilegiji. V drugih evropskih državah torej nismo odkrili veliko posebnih dodatkov k pokojninam, ki bi bili namenjeni izključno kulturnikom, temveč te pogosteje vključujejo v širše skupine poklicev, ki imajo zaradi narave svojega dela to urejeno drugače.
Kako to ureja Evropska unija?
Poglejmo torej, kako so tovrstna vprašanja urejena drugje. Lahko bi rekli, da gre večinoma za prakse, ki jih že poznamo tudi pri nas. Po podatkih s spletne strani Evropske unije evropsko pravo pokojnine kulturnikov ureja v sklopu drugih področij. Eno od njih je področje samozaposlenih v kulturi. V številnih državah članicah imajo namreč vsi, ki spadajo med samozaposlene kulturne delavce, na voljo posebne socialne in davčne režime. Na Nizozemskem zakonodaja prepoveduje izključitev delavcev s krajšim delovnim časom iz dodatnih pokojninskih shem. Prav te pokojninske sheme je mogoče razumeti kot področje, ki je relevantno za kulturnike. V nekaterih državah so torej vzpostavljene dodatne pokojninske sheme, ki omogočajo dodatne prispevke in ugodnosti. Kot primer zasebnih pokojnin je mogoče izpostaviti Hrvaško, saj država iz svoje blagajne prispeva 15 odstotkov dodatka do določenega letnega zneska. Tretji steber pokojninskega sistema sicer predstavlja prostovoljni dodatni pokojninski sistem, vključuje pa odprte sklade za posameznike in zaprte sklade, v katere vlagajo poklicna združenja, delodajalci in sindikati. Tretje področje je prenosljivost pokojninskih pravic. Evropska unija je namreč leta 2014 sprejela zakonodajo, ki določa, da delavci, ki se selijo znotraj EU med državami članicami, zaradi tega ne izgubijo pravic iz dodatnih pokojninskih shem.
Različni mehanizmi v posameznih državah
Kako pa je v nekaterih drugih državah? V Nemčiji je že od leta 1984 vzpostavljen sistem, imenovan Künstlersozialkasse ali socialni sklad za ustvarjalce, krajše KSK. Gre za poseben sistem socialnega zavarovanja, namenjen samozaposlenim umetnikom in publicistom. Takšen sistem samozaposlenim umetnikom zagotavlja, da plačujejo prispevke za pokojninsko, zdravstveno in negovalno zavarovanje po enakih stopnjah kot zaposleni delavci. Pri tem jim polovico prispevkov krijejo uporabniki njihovih storitev, kot so denimo založniki, galerije in država. Po podatkih iz leta 2016 je bilo v ta sistem vključenih 183.796 članov.
Dodatne pokojninske sheme za umetnike naj bi bile vzpostavljene tudi v Franciji. V tej državi obstajajo tovrstne dodatne sheme na področju pokojnin, ki so namenjene umetnikom in avtorjem ter dopolnjujejo osnovno pokojninsko zavarovanje. Kot navaja Mednarodna organizacija dela, ki deluje kot specializirana agencija v sklopu Organizacije združenih narodov, se omenjene sheme delijo na RAAP, RACD in RACL. RAAP je shema za profesionalne avtorje, v katero umetniki prispevajo osem odstotkov svojih zavarovalnih dohodkov, če ti presegajo določen prag. Shema RACD je namenjena dramskim avtorjem, skladateljem in izvajalcem uprizoritvene umetnosti (gledališče), znotraj katere prispevki znašajo osem odstotkov honorarjev zadnjih treh let. RACL je dodatna pokojninska shema za avtorje glasbenih del in pevce, ki se financira skozi 6,5-odstotni prispevek na licenčne izdelke. Na Slovaškem podobno kot na Hrvaškem obstaja tretji steber za zaposlene v poklicih z visokim tveganjem, kamor prištevajo tudi nekatere poklice s področja kulture, denimo plesalce in pihalce. Gre za dodaten pokojninski sistem, ki je obvezen za omenjene tvegane poklice. Zaposleni v teh poklicih morajo vstopiti v takšen sistem v prvem mesecu zaposlitve, prispevke pa plačujejo skupaj z delodajalcem.
Edinstveno nagrajevanje kulturnih krogov?
Kot smo videli, obstajajo različni mehanizmi, ki vplivajo na pokojnine za kulturnike. Čeprav zdajšnja liberalna vlada skupaj s slovenskimi “kvazikulturnimi” krogi ni edina, ki promovira in nagrajuje velikokrat izprijene oblike nastopov in groteskna ali vulgarna dela, temveč gre za razširjen trende, je po drugi strani praksa nagrajevanja teh umetnikov, kot jo hoče uveljaviti Golobova vlada, precej edinstvena. Drugje različni sistemi skrbijo predvsem za socialno varnost kulturnih delavcev, ki velikokrat delujejo v nestabilnih razmerah, kar je v Sloveniji že urejeno.
Andrej Sekulović