Medtem, ko se večina držav članic Evropske unije distancira od priznanja Palestine, se Slovenija po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zavzema za napotitev po poti priznanja Palestine. Ne samo, da gre za nelogično potezo, ker je Izrael moderna država, ki je slovensko osamosvojitev podprla, ampak je neizpodbitno dejstvo, da je za nas z gospodarskega vidika dober odnos z Izraelom veliko pomembnejši kot pa odnos s Palestino. S podpiranjem Palestine slovenska politika potiska na stran držav tretjega sveta iz nekdanjega kroga neuvrščenih, kjer smo bili za časa nekdanje Jugoslavije.
Blagovna menjava med Slovenijo in Izraelom je leta 2014 znašala blizu 100 milijonov evrov, blagovna menjava med celotno Evropsko unijo in Palestino pa 272 milijonov evrov, zato se poraja vprašanje, od kod vladi ideja, da podpre priznanje Palestine, če pa država Slovenija, od tega ne bo imela nič, hkrati pa bi izgubili pomembne vezi z Izraelom in drugim razvitim svetom.
Sicer so samostojno Palestino leta 1988 priznale nekdanje države vzhodnega bloka Poljska, Bolgarija, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija ter Malta in Ciper, leta 2012 Portugalska in leta 2014 Švedska, kar pomeni, da sta jo po padcu železne zavese priznali zgolj dve državi članici Evropske unije.
Palestino priznale večinoma države tretjega sveta iz nekdanjega kroga neuvrščenih
Ob tem se je oglasil tudi nekdanji večkratni minister Dimitrij Rupel, ki je izpostavil, da je Izrael leta 1991 odločilno podpiral slovensko osamosvojitev in dodal, da je Izrael moderna industrijska država z veliko vojaško močjo, vanj pa investirajo najmočnejše države na svetu, medtem ko je Palestina “bolj podobna zgrešenim državam, ki so odvisne od daril drugih držav”. Medtem pa nekdanji diplomat Milan Orožen Adamič opozarja na posledice, ki bi bile za Slovenijo lahko zelo dolgotrajne in neprijetne.
Na zgornji sliki spodnje grafike lahko vidimo tiste države, ki so priznale Palestino, na spodnji pa države članice (opazovalke) Gibanja neuvrščenih in ob tem pa je razvidno, da nas s podpiranjem Palestine slovenska politika potiska na stran držav tretjega sveta iz nekdanjega kroga neuvrščenih, kjer smo bili za časa nekdanje Jugoslavije.
Glede na to, da se celo Evropska unija želi distancirati od tega vprašanja, kar je jasno tudi iz njihovega prepričanja, da je priznanje Palestine načeloma suverena odločitev članic, bi bilo od slovenske vlade zrelo, da bi sledila zgledu. Očitno pa se je ta odločila, da bo ubrala samostojno pot, saj naj bi državni zbor o tem odločal že v marcu ali aprilu. Do priznanja Palestine je zadržan tudi predsednik republike Borut Pahor.
Nina Žoher